Dobra novica: Za srečo ne potrebujete denarja

Ko sanjarite o srečnejši prihodnosti, si verjetno predstavljate idilične prizore – morda uživate v mirnih trenutkih v svojem novem domu, ki ga krasi lastna osebna nota, ali pa si predstavljate, kako lahkotno plujete skozi življenje v razkošnem slogu, kjer vsak dan prinaša novo zadovoljstvo. Vendar, če se zazremo globlje v svoje želje, bomo ugotovili, da si v resnici ne želimo zgolj materialnega bogastva, temveč predvsem globok občutek notranjega miru in nepopisnega zadovoljstva, ki ga ta obljublja, piše Index.hr. To so tista temeljna, univerzalna hrepenenja, ki poganja vsakega izmed nas. Problem pa nastane, ko naša realnost ne ustreza našim visokim pričakovanjem.

Na žalost smo ljudje nagnjeni k hitremu zadovoljstvu – takoj ko dosežemo zastavljeni cilj ali si pridobimo nekaj novega, se nam v mislih že zbudi nova, še bolj izpopolnjena želja, ki bi jo želeli izpolniti. Ta neustavljivi cikel novih želja pogosto preprečuje, da bi v polnosti uživali v tem, kar že imamo, in nam jemlje občutek trajnega zadovoljstva. Pravzaprav je to znan psihološki fenomen, znan kot "hedonistična adaptacija", ki opisuje našo sposobnost prilagajanja na pozitivne spremembe v življenju, kar pomeni, da se s časom navadimo na dobro in začnemo iskati nove stimuluse. Mnogi bi ob tem dodali, da se tako nikoli ne ustavimo in počijemo, da bi resnično cenili blagoslove, ki smo jih že deležni.

Med raziskovanjem svoje knjige Umetnost porabe denarja: preproste izbire za srečnejše življenje je avtor Morgan Housel naletel na fascinantne vpoglede v to, zakaj nas želja po "več" pogosto naredi manj srečne, poroča CNBC.

Francoski pisatelj Marcel Proust je nekoč pripovedoval zgodbo o mladeniču, obsedenem z življenjem bogatih in mogočnih. Proust mu je svetoval, naj svoj čas posveti preučevanju slikarja Jeana Siméona Chardina, ki je slikal prizore iz vsakdanjega življenja – hrano, živali in naravo.

Lekcija, ki jo je glavni junak izkusil, je bila globoko transformirujoča: naučiti se mora ceniti bogastvo, ki je že imel na dosegu roke, namesto da bi se utapljal v hrepenenju po idealiziranem, nedosegljivem življenju. Kot je mojstrsko zapisal Marcel Proust, je bistvo v tem, da si pri hoji skozi prostor, recimo skozi lastno kuhinjo, izreče: "To je zanimivo, to je veličastno, to je lepo kot Chardin." 

Ta pronicljiva metafora nas uči pomembnosti hvaležnosti za sedanje, oprijemljive dobrine, namesto da bi energijo trošili na primanjkljaje. Ta naukovana preprostost predstavlja čudovito analgijo tudi na področju financ, kjer bi nas lahko naučila upravičiti lastno finančno stanje, namesto da bi nenehno sledili neuresničljivim sanjam in primerjavam z drugimi. Priznanje vrednosti tega, kar imamo, bodisi v obliki zadovoljujočega doma ali pa ustreznega finančnega stanja, odpira vrata do notranjega miru in resničnega bogastva. Pravzaprav, če to premislimo dlje, je sposobnost videti lepoto in vrednost v vsakdanjem življenju ključnega pomena za trajno srečo. Če ne cenimo tistega, kar nam je dano, bomo le redko našli zadovoljstvo, ne glede na to, kako zelo bomo iskali drugod.

Najsrečnejši ljudje niso nujno najbogatejši, najbolj zdravi ali najuspešnejši. To so tisti, ki dosežejo točko, ko lahko rečejo: "Zadovoljen sem s tem, kar imam, in s tem, kdo sem."

Nekateri posamezniki se popolnoma prepustijo nepremišljenemu trošenju in sledijo materialističnim ciljem, medtem ko se avtorju v mislih pogosto pojavi spomin na njegovo taščo. V pokoju je preživela skorajda tri desetletja s skromnim dohodkom, večinoma zgolj iz svoje nizke pokojnine. Čeprav bi jo lahko po tehničnih merilih uvrstili na rob revščine, je bila njena sreča neizmerna in popolnoma zadovoljna na svojem skromnem zelenjavnem vrtu, kjer je v miru uživala ob branju knjig, ki si jih je sposodila iz lokalne knjižnice. Njeno premoženje je bilo majhno, a njene želje še manjše, kar jo je naredilo za eno najsrečnejših oseb, s katerimi se je kdaj srečal.

Njena življenjska filozofija ponuja dragocen vpogled v sodobne družbene vrednote, kjer se pogosto nepremišljeno meri uspeh s količino pridobljenega materialnega bogastva in razkošnim življenjskim slogom. Tašča pa je s svojo preprostostjo in notranjim mirom dokazala, da je prava sreča v zmernosti, cenjenju malih užitkov in globljem povezovanju z naravo ter intelektualnim bogatenjem skozi branje. Njeno stanje duha je bil neprecenljiv prikaz tega, kako lahko obvladovanje lastnih želja in iskanje zadovoljstva v ne-materialnih stvareh vodi do izjemne notranje blaginje. Namesto da bi jo okolica obsojala zaradi skromnih življenjskih okoliščin, bi jo morali občudovati kot zgled duhovne bogastva in avtentičnega življenja.

Za večino ljudi obstaja hierarhija porabe, ki vpliva na srečo. Če si nečesa ne želiš in tega nimaš, o tem sploh ne razmišljaš. Če si nekaj želiš in to imaš, se počutiš dobro. Če si nekaj želiš in tega nimaš, te to lahko motivira. Če pa si želiš nekaj, česar ne moreš imeti, te to lahko spravlja ob pamet. Prej ko se ozreš okoli sebe in si rečeš: "To, kar imam, je dovolj," ne glede na tvoj dohodek, prej boš spoznal, da si bil v resnici ves čas bogat.

Avtor pripoveduje, da je srečal mnogo posameznikov z izjemno visoko finančno vrednostjo, med njimi tudi več milijarderjev, vendar noben od njih ni izžareval enakega nivoja osebnega zadovoljstva kot njegova tašča. Ključ do te očitne sreče tiči v preprostem, a globokem principu: nizka pričakovanja so ji omogočila izkusiti občutek zadovoljstva, ki je zrasel v ogromen vir psihološkega bogastva. To psihološko bogastvo, ki ga nekateri najpremožnejši ljudje na svetu nujno ne posedujejo, predstavlja ključni koncept v razumevanju osebne blaginje. 

Ko se oziramo na področje financ in denarja, tovrstno bogastvo izhaja iz sposobnosti postavljanja in ohranjanja pravilno usklajenih pričakovanj. V nasprotju s stalnim stremljenjem po vedno večjem finančnem pridobitku, ki pogosto vodi v nenasitnost in razočaranje, usmerjanje pozornosti na manjše, dosegljive cilje krepi občutek hvaležnosti in izpolnjenosti za tisto, kar že imamo. To ne pomeni opustitve ambicij ali zanemarjanja možnosti za rast, temveč strateško uravnoteženje naših želja z realnimi možnostmi in s tem gojenje bolj trajnostnega in notranjega občutka sreče, ki ni odvisen izključno od zunanjih, materialnih dobrin. Z drugimi besedami, ključ do pravega bogastva je v sposobnosti ceniti tisto, kar imamo, namesto da bi nenehno hrepeneli po tistem, česar nimamo.

Človek, ki ima vse, a si želi več, se počuti revnejšega od človeka, ki ima malo, a si ne želi ničesar drugega. To ni poziv k življenju v odpovedi.

Lahko posedujete razkošno nepremičnino, vozite prestižni avtomobil in potujete po svetu, pri čemer ste povsem zadovoljni in cenite svoje dosežke, ne da bi pri tem stremeli k višjim ciljem. Ključnega pomena je zavedanje, da je sreča stanje popolne notranje izpolnjenosti, v katerem vam ničesar ne primanjkuje, ne glede na slog življenja, ki ga živite.

Vir: Index