Nova pridobitev: V Ljubljani odprt napredni center za umetno inteligenco

Frida, ki stoji na strehi Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, je prva akademska superračunalniška infrastruktura v regiji, opremljena z novejšo generacijo računalniške opreme za umetno inteligenco. Namenjena je predvsem strojnemu učenju, velikim jezikovnim modelom, znanstvenemu računanju in obdelavi velikih količin podatkov, uporabljali pa jo bodo lahko raziskovalci, študenti in podjetja.

Dekanja fakultete Mojca Ciglarič je ob odprtju poudarila, da Frida ne predstavlja zgolj nove računalniške opreme, ampak odpira nove možnosti raziskovanja in sodelovanja. Dodala je, da se fakulteta s Frido "postavlja v družbo svetovne akademske in tehnološke elite".

Raziskovalka fakultete Rebeka Kropivšek Leskovar je pojasnila, da so podatkovni center umestili na streho fakultete predvsem iz praktičnih razlogov. "Potrebovali smo zmogljivejši podatkovni center, streha pa je bila najlažja in tudi varna rešitev," je dejala.

Na vprašanje, zakaj Slovenija potrebuje še en superračunalnik, je odgovorila, da se je razvoj umetne inteligence v zadnjih letih močno pospešil. "Superračunalnik Vega je odličen za znanstvene simulacije, za razvoj umetne inteligence pa potrebujemo drugačne in hitrejše izračune, predvsem zmogljive grafične procesorje," je pojasnila. Frida prinaša dvakrat večjo učno zmogljivost in energijsko učinkovitost kot Vega.

Dosega računsko zmogljivost 1,42 eksaflopa oziroma lahko opravi več kot milijardo milijard računskih operacij na sekundo. "To pomeni, da bi moral vsak človek na Zemlji v eni sekundi izračunati 171 milijonov operacij, da bi skupaj dosegli zmogljivost Fride," je ponazorila.

Idejni vodja postavitve Fride in izredni profesor na fakulteti Iztok Lebar Bajec je poudaril, da Frida ni zasnovana kot zamenjava za superračunalnik Vega, ampak kot njegova dopolnitev. "Frida je specializirana za izračune, ki so ključni za umetno inteligenco, medtem ko Vega ostaja izjemno zmogljiva pri visokonatančnih znanstvenih izračunih. Zato pravimo, da je Frida Vegina prijateljica, ki jo pokliče, ko potrebuje pomoč pri umetni inteligenci," je pojasnil.

Superračunalnik ima tudi 16,8 terabajta grafičnega pomnilnika in združuje sedem različnih generacij grafičnih procesorjev, kar mu omogoča veliko prilagodljivost pri različnih raziskovalnih nalogah.

Posebnost podatkovnega centra je tudi njegova energetska učinkovitost. Namesto hlajenja celotnega prostora uporabljajo napredno hlajenje neposredno pri izvoru toplote, s čimer zmanjšujejo porabo energije. Pomembna prednost Fride je tudi podatkovna suverenost. Kot je predstavila Kropivšek Leskovar, je velike jezikovne modele mogoče poganjati lokalno, zato občutljivih podatkov ni treba prenašati v tuje ali zasebne oblake, kar omogoča večji nadzor nad podatki in njihovo varnejšo uporabo.

Prorektor UL za raziskave in razvoj Gregor Dolinar je poudaril, da Frida ni pomembna le za fakulteto ali univerzo, ampak za celotno Slovenijo. Ob tem je izpostavil, da je sodobna raziskovalna infrastruktura temelj vrhunskega znanstvenega dela in povezovanja z gospodarstvom.

Direktor direktorata za znanost in inovacije Tomaž Boh pa je Frido označil za pomemben člen slovenske raziskovalne infrastrukture. Po njegovih besedah nadgrajuje zmogljivosti superračunalnika Vega in skupaj z njim tvori jedro slovenske infrastrukture na področju visokozmogljivega računalništva. "Frida slovenskim raziskovalcem odpira nove možnosti sodelovanja in dostop do infrastrukture, ki se lahko brez težav postavi ob bok najnaprednejšim v evropskem prostoru," je dejal.

Po navedbah fakultete bodo zmogljivosti Fride med drugim uporabljali pri razvoju slovenskih jezikovnih modelov, medicinski analizi slik, modeliranju podnebnih sprememb, optimizaciji industrijskih procesov ter razvoju aplikacij za prepoznavanje govora in sprotno prevajanje.

Profesor na fakulteti Marko Šikonja je poudaril, da bodo lahko po novem tudi slovenski jezikovni model Gams razvijali doma, ne več zgolj na tujih superračunalnikih. "Frida pa bo omogočila, da bodo tudi slovenska podjetja in javne ustanove razvijali ter preizkušali rešitve umetne inteligence v domačem okolju," je dejal.