Umrla je kraljica pik: njene nenavadne vizije so postale svetovno znana umetnost

Japonska umetnica Yayoi Kusama je umrla v bolnišnici v Tokiu. Njeno smrt so 27. avgusta javno potrdili njen studio, fundacija in Muzej Yayoi Kusama. Stara je bila 97 let.

Kusama je bila ena najbolj prepoznavnih umetnic svoje generacije. Njeno delo so zaznamovali predvsem pike, ponavljajoči se vzorci, buče in zrcalne instalacije, s katerimi je ustvarjala občutek neskončnosti.

V uradnem sporočilu Muzeja Yayoi Kusama so zapisali, da je vse življenje posvetila umetniškemu ustvarjanju in da je slikala vse do svojih zadnjih dni.

Za značilnimi pikami se skriva precej bolj osebna zgodba, kot bi lahko sklepali ob pogledu na njena pogosto igriva in barvita dela.

Kusama je že kot otrok doživljala halucinacije. Opisovala je, da je videla vzorce in pike, ki so se širili čez predmete, stene in okolico. Namesto da bi jih poskušala preprosto odmisliti, jih je začela prenašati v svoje ustvarjanje.

Reuters poroča, da je umetnica svojo umetnost razumela tudi kot način spopadanja z duševnimi težavami in izkušnjami, ki so jo spremljale od otroštva. Prav iz teh nenavadnih vizij se je razvila ena najbolj prepoznavnih podob v sodobni umetnosti.

Njene pike so zato postale veliko več kot okras. Postale so način, s katerim je svoje notranje doživljanje prenesla v fizični svet.

Kusama se je v petdesetih letih preselila v New York, kjer se je vključila v tamkajšnjo avantgardno umetniško sceno. Leta 1957 je zapustila Japonsko, leto pozneje pa se je preselila v New York in začela ustvarjati dela, ki so pritegnila pozornost takratnih umetnikov.

Njena pot ni bila preprosta. Kot ženska in Japonka je v pretežno moškem ameriškem umetniškem svetu pogosto ostajala na robu. Kljub temu je razvila povsem samosvoj slog in se lotila tudi performansov, skulptur, poezije ter provokativnih umetniških dogodkov.

V šestdesetih letih je s svojimi nastopi in instalacijami večkrat šokirala občinstvo. Leta 1966 se je celo brez uradnega povabila pojavila na Beneškem bienalu, kjer je predstavila delo Narcisov vrt, sestavljeno iz 1500 zrcalnih krogel.

Eden najbolj nenavadnih delov njenega življenja je bil povezan z njeno odločitvijo, da bo živela v psihiatrični bolnišnici v Tokiu.

Po vrnitvi na Japonsko leta 1973 se je njeno duševno zdravje še naprej slabšalo. Leta 1977 se je prostovoljno nastanila v psihiatrični bolnišnici, kjer je ostala do konca življenja. Od tam je vsak dan odhajala v bližnji studio in ustvarjala.

Prav umetnost je zanjo predstavljala pomemben način spopadanja z notranjimi stiskami. The Guardian je v svojem spominskem zapisu izpostavil, da je Kusama kljub desetletjem življenja v bolnišnici ostala izjemno plodna umetnica in je še naprej ustvarjala v svojem studiu.

Njena značilna podoba – rdeči paž in oblačila, pogosto prekrita s pikami – je sčasoma postala skoraj tako prepoznavna kot njena umetnost.

Med njenimi najbolj znanimi deli so neskončne zrcalne sobe, v katerih ogledala, luči in ponavljajoči se elementi ustvarjajo občutek, kot da obiskovalec stoji sredi neskončnega prostora.

Prvo takšno delo, Polje falusov, je predstavila že leta 1965. Pozneje je ustvarila številne različice zrcalnih prostorov, ki so postali ena največjih atrakcij svetovnih muzejev.

Njena priljubljenost je še posebej narasla v času družbenih omrežij, ko so fotografije teh prostorov začele množično krožiti po svetu. Njena umetnost je tako presegla tradicionalne muzejske kroge in postala del popularne kulture.

Kusamina dela niso bila zanimiva samo obiskovalcem muzejev, ampak tudi zbirateljem. Njena umetnost je na dražbah dosegala izjemno visoke cene.

Najdražje prodano Kusamino delo je Untitled (Nets) iz leta 1959. Leta 2022 je bilo na dražbi pri Phillipsu v New Yorku prodano za 10,5 milijona ameriških dolarjev, kar ostaja njen dražbeni rekord, navaja Sotheby's.

Tudi njene znamenite buče so dosegale večmilijonske zneske. Prav motiv buče je postal eden njenih najbolj prepoznavnih simbolov.

Kusama se ni ustavila pri slikah in skulpturah. Njena značilna estetika je prodrla tudi v modo in oblikovanje. Sodelovala je z Louis Vuittonom, njena dela pa so se pojavila na oblačilih, torbah in drugih izdelkih.

Kljub svetovni slavi je ostala zvesta svojemu načinu ustvarjanja. Njena umetnost je bila še naprej tesno povezana s ponavljanjem, neskončnostjo, pikami in občutkom izginjanja posameznika v širšem svetu.

Po podatkih njenega muzeja je Kusama ustvarjala vse do svojih zadnjih dni. Njena smrt zato pomeni konec izjemno dolge umetniške poti, ki je iz osebnih stisk ustvarila vizualni jezik, prepoznaven skoraj po vsem svetu.

Yayoi Kusama je za seboj pustila nekaj, kar je težko posnemati: umetnost, ki je hkrati nenavadna, privlačna in globoko osebna. Pike, buče in neskončna ogledala bodo ostali njen prepoznavni podpis, zgodba o ženski, ki je svoje najtežje notranje izkušnje spremenila v umetnost, pa eden najbolj posebnih delov njenega opusa.

Viri: The Japan Times; Reuters; The Guardian; Yayoi Kusama Museum; Vogue; Sotheby's