Umrla je Gloria Steinem: od Playboyjeve zajčice do ikone feminizma

Gloria Steinem je umrla v svojem domu v New Yorku, obkrožena z bližnjimi. Novico je objavila njena fundacija, ki je sporočila, da je "mirno umrla" in da je za enakost delala vse do konca. Tudi Reuters poroča, da vzrok smrti ni bil objavljen.

Rodila se je 25. marca 1934 v Toledu v ameriški zvezni državi Ohio. V mladosti je študirala na Smith Collegu, nato pa nekaj časa živela v Indiji, kjer je delala kot pravna pomočnica na vrhovnem sodišču.

Steinemova je najprej zaslovela kot novinarka. Leta 1963 je pod krinko delala v Playboyevem klubu, nato pa svoje izkušnje opisala v odmevnem dvodelnem članku "A Bunny's Tale".

The Guardian ob njeni smrti poudarja, da je prav to novinarsko razkritje pomembno zaznamovalo njeno nadaljnjo kariero. Steinemova je v članku prikazala delovne razmere in ravnanje z ženskami, ki so delale kot Playboyjeve zajčice.

Njeno novinarsko delo je bilo vse bolj povezano z vprašanji ženskega položaja v družbi. V šestdesetih in sedemdesetih letih je postala ena vodilnih osebnosti tako imenovanega drugega vala feminizma.

Preden je Gloria Steinem postala ena najbolj prepoznavnih feminističnih aktivistk v ZDA, se je lotila precej nenavadne novinarske naloge. Leta 1963 jo je revija SHOW poslala pod krinko v newyorški Playboyev klub, kjer se je zaposlila kot tako imenovana Playboyjeva zajčica.

Steinemova je uporabila lažno ime in se prijavila za delo natakarice. Playboy je svoje zaposlene v klubih imenoval "Bunnies", njihova prepoznavna uniforma pa je bil oprijet kostum z zajčjimi ušesi, metuljčkom in značilnim repkom.

Na prvi pogled je delo delovalo glamurozno, toda Steinemova je kmalu ugotovila, da je bila resničnost precej drugačna. History navaja, da so bile zajčice izpostavljene strogim pravilom in sistemu kazenskih točk. Med razlogi za kazen so bile tudi na videz banalne stvari, denimo umazan rep na kostumu ali neprimerno ravnanje z gosti.

Še bolj neprijetne so bile delovne razmere. Steinemova je opisovala zelo tesne uniforme, dolge ure na visokih petah in nadlegovanje gostov. Posebej jo je presenetilo neskladje med podobo glamuroznega sveta Playboya in tem, kako so bile zaposlene ženske dejansko obravnavane.

Izkušnjo je nato opisala v znamenitem članku "A Bunny's Tale", ki je bil leta 1963 objavljen v reviji SHOW. Članek je pritegnil ogromno pozornosti in pomembno vplival na njeno nadaljnjo novinarsko pot. Tudi sama Steinemova na svoji uradni spletni strani izpostavlja svoje delo pod krinko v Playboyevem klubu kot pomemben del svoje zgodnje kariere.

Leta 1971 je Steinemova skupaj z drugimi aktivistkami sodelovala pri ustanovitvi revije Ms., ki je leto pozneje izšla kot samostojna revija. Publikacija je ženskam namenila prostor za teme, ki so bile v tradicionalnih medijih pogosto prezrte.

Med njimi so bili pravica do splava, nasilje nad ženskami, neenakost na delovnem mestu in položaj žensk v politiki. Sama revija Ms. Steinemovo še danes opisuje kot eno svojih soustanoviteljic in pomembnih osebnosti pri njenem nastanku.

Steinemova ni ostala le pri pisanju. Sodelovala je pri ustanavljanju več organizacij, ki so se ukvarjale s politično in družbeno enakostjo žensk, med drugim National Women's Political Caucus.

Skozi desetletja je zagovarjala pravice žensk, reproduktivne pravice in enakost spolov, hkrati pa je opozarjala tudi na povezave med spolno, rasno in ekonomsko neenakostjo.

Associated Press jo je ob smrti opisal kot eno najvidnejših osebnosti ameriškega ženskega gibanja, ki je s pisanjem, javnimi nastopi in organiziranjem pomagala feministične teme pripeljati v osrednji javni prostor.

Steinemova se je kljub visoki starosti še naprej pojavljala v javnosti in podpirala družbena gibanja. Leta 2017 je bila ena od vidnih osebnosti pohoda Women's March v Washingtonu, ki je sledil prvi inavguraciji Donalda Trumpa.

Za svoje delo je prejela številna priznanja. Med najpomembnejšimi je predsedniška medalja svobode, ki ji jo je leta 2013 podelil predsednik Barack Obama. Leta 2021 je prejela tudi nagrado princese Asturijske za komunikacijo in humanistiko.

Le Monde ob njenem življenju izpostavlja predvsem njeno sposobnost povezovanja novinarstva in aktivizma. Steinemova je s svojim javnim delovanjem pomagala oblikovati način, kako se je o pravicah žensk govorilo v ameriški družbi.

Steinemova je bila v svoji karieri tudi predmet kritik in polemik, vendar je njen vpliv na feministično gibanje težko spregledati. Njene knjige, članki, govori in organizacijsko delo so vplivali na več generacij aktivistk.

Njeno življenje je bilo predstavljeno tudi v filmu "The Glorias" iz leta 2020, posnetem po njeni avtobiografiji "My Life on the Road".

Viri na spletu: Reuters, The Guardian, Associated Press, Le Monde, Ms. Magazine