To je resnica o slavni fotografiji marinca

Fotografija, ki je postala nekakšen emblem vojne v Iraku, je nastala leta 2004 med bitko za Faludžo, ko se je mladi vojak boril za preživetje. Trenutek, ko se je v medijih pojavila njegova fotografija, je bil zanj prelomen, dotaknil pa se je src večine Američanov. Več kot 150 medijev po svetu je objavilo njegovo fotografijo. Fotografijo in njegovo ime je v večernih poročilih na programu CBS izpostavil Dan Rather. In dobro desetletje kasneje se fotografija še vedno vsake toliko pojavi v najrazličnejših medijih in na socialnih omrežjih.

Huda stiska

"Bil sem na koncu z živci. Počutil sem se, kot da sem v nekakšnem katatoničnem stanju. Nisem se mogel več premikati. Nisem mogel razmišljati. Nisem mogel niti pomižikniti. Nisem mogel izraziti ničesar," je stanje, v kakršnem ga je fotograf ujel, opisal Miller.

Avtor fotografije je o posnetku zapisal: "Mladi marinec je prižgal cigareto in pustil, da je visela z njegove ustnice. Bel dim se je valil okoli njegove čelade. Njegov obraz je bil zamazan z bojnimi barvami. Kri mu je tekla z desnega ušesa in nosu. Momentalno oglušel zaradi topovski izstrelkov ni vedel, da se je obstreljevanje končalo. Zrl je v sončni vzhod. Njegov izraz me je pritegnil. Prestrašen, izčrpan in hkrati vesel, da je živ. Prepoznal sem ta pogled. Bil je podoben mojemu."

Zgodba z bojišča ...

"Miller, spravi svojo rit sem," je zaklical višji vodnik po radijski zvezi. Millerju se ni sanjalo, kaj se dogaja in je stekel med ruševinami. Pozoren je postal komaj, ko je pred seboj zagledal generala. General Richard F. Natonski (upokojil se je leta 2010) mu je segel v roko.

Američani so se poistovetili z njegovo fotografijo in nihče ga ni želel videti niti ranjenega, kaj šele mrtvega. "Jutri si lahko že doma," je general Natonski rekel Millerju. Miller je okleval, nato pa zmajal z glavo. Svojih sovojakov ni želel pustiti za seboj, "Ni se zdelo prav," je kasneje Miller komentiral svojo odločitev.

General je obstal. "Tvoj oče te je vzgojil v čudovitega mladega moža," je dejal in pogledal Millerja v oči. Poslovil se je in odšel nazaj do poveljniškega mesta. Za svojo lojalnost je bil pravzaprav nagrajen z grozo: umrlo je več kot 100 njegovih sovojakov, okoli 450 je bilo ranjenih v srditih spopadih. Na ulicah je ležalo okoli 1200 trupel upornikov.

Srečen konec

Ko se je vrnil iz boja, se je za mladega vojaka začel nov boj. Postavili so mu diagnozo: post-travmatska stresna motnja, kar je vplivalo na njegovo življenje in delo. Junija 2005 se je poročil, novembra so ga zaradi zdravstvenih težav, post-travmatske stresne motnje, odpustili iz korpusa marincev. Leta 2006 se je ločil. Sledilo je zdravljenje zaradi motnje, ki pa je bilo očitno uspešno. Leta 2013 sta s soprogo zgradila odnos na novo.