''Živi v mehurčku'': kdo je mlada anti-Greta?

19-letna Naomi Seibt oznake anti-Greta ne mara, ker meni, da je v tem primeru zgolj ''indoktrinirana lutka nasprotne strani in instrument v rokah drugih.'' Sama bi rada promovirala znanost, svobodo govora in svobodo razmišljanja in se izognila histeriji glede podnebja. ''To je sporočilo, ki ga želim predati,'' pravi Nemka, ki meni, da zelena in migracijska politika Angele Merkel državo vodita v totalitarizem, kakršnega je država nazadnje izkusila v tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja.

Okoljski aktivisti nasprotno stran, ki ji pripada tudi Seibtova, označujejo za zanikovalce podnebnih sprememb in podnebne skeptike, a sama se ima za realistko, ki želi govoriti o znanosti in dejstvih. ''Ne želimo obtoževati drugih. Ne želim omejevati svobode govora.'' Kot Nemka se počuti užaljeno, ko jo označijo za zanikovalko, to je izraz, ki se je zadnje obdobje prijel ljudi, ki ne verjamejo, da imajo pri segrevanju podnebja glavno vlogo emisije. Vsak, ki vsaj malo pozna zgodovino, ve, da gre za slabšalen izraz, posebej v povezavi z Nemčijo. Mnogi so prepričani, da je bil namerno izbran, saj spominja na izraz ''holocaust denier''. Ta označuje tiste, ki zanikajo, da so nacisti med 2. svetovno vojno izvajali načrtni genocid nad Židi. Danes se namesto Židov na sramotilni steber postavlja dvom o vsem, kar predstavi znanost. Včasih človek dobi občutek, da je znanost nekaj, o čemer se glasuje in to ozko mišljenje želi Seibtova spremeniti, pa najsi bo še tako težko.

Seibtova na začetku ni bila skeptik in je kot otrok počela vse tisto, kar pravijo, da naj počnemo, da rešimo planet pred pogubo. Objemala je drevesa, namesto plastičnih vrečk uporabljala papirnate ipd. Ko je spoznala, da s tem ne naredi nobene razlike, je postala skeptična – do marsičesa. Od nemške migracijske in podnebne politike, do psevdoznanstvenikov in vsega ostalega.

Medtem ko je 16-letna Greta ljubljenka elit in medijev, je Seibtova, ki ji pripenjajo zelo negativne oznake, kot je antisemitka, (zaenkrat) obsojena na obskuro. O mladi Švedinji meni, da ''živi v mehurčku. Vidi zgolj tisto, kar jo obkroža. Ščitijo jo mediji, starši. V nekem smislu jo razumem. Ne želim dejati, da je preveč privilegirana, da bi razumela težave, s katerimi se sooča druga stran – mediji nas ignorirajo, omejujejo našo svobodo govora v debati o podnebnih spremembah. Njena težava je, da je iskreno prestrašena, zato dovoli, da strah diktira njene misli in ni odprta do našega mnenja. Ljudem svetujem, da ostanejo odprtih nazorov in odprti do znanstvenih dognanj, četudi menijo, da so povsem nesmiselna, da so tisti na nasprotni strani teoretiki zarot, da zanikajo podnebne spremembe in da želijo uničiti planet. Morda pa to ne drži, morda pa nismo zlobni,'' se je v Madridu, kjer ji ni bil dovoljen vstop na konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP25), spraševala mlada Nemka.

Mnogi so prepričani, da mlada švedska podnebna aktivistka ni realna, ampak umetno ustvarjen fenomen. Po drugi strani vztrajno razlaga, da nas ona ne more rešiti in ima pri tem prav, saj moramo spremeniti celotno družbo. Če drugega ne, je s svojimi dejanji pritegnila našo pozornost in nam dala zgled.