Tako je pred 62 leti nastala slovita fotografija Cheja Guevare

Slovito fotografijo Cheja Guevare, ki nosi ime Guerrillero Heroico oz. herojski vojščak, je davnega 5. marca 1960 v prestolnici Kube, Havani, posnel kubanski fotograf Alberto Diaz Gutierrez, bolj znan kot Alberto Korda. Gre za najbolj znan portret argentinskega revolucionarja, ki je nastal na spominski slovesnosti za žrtve ekplozije belgijske ladje La Coubre v havanskem pristanišču 5. marca 1950. Korda je bil v tistem času glavni fotograf za kubanski časopis Revolucija (Revolución). Na prireditvi je imel enega svojih slavnih govorov predsednik Fidel Castro, na odru pa se je vmes nepričakovano pojavil tudi Che Guevara, kar je opazil Korda in ga dvakrat ujel v objektiv, preden je ta izginil s pogleda.

Fotograf je v studiu razvil fotografiji, med njima Guerrillero Heroico, a se je urednik časopisa odločil le za fotografijo Castra. Kompozicijsko izčiščena fotografija je bila Kordi tako zelo všeč, da jo je obesil na steno v svojem havanskem studiu. Leta 1967 je na njegova vrata potrkal možakar z navodili kubanske administracije, da mu fotograf pomaga najti dober portret Guevare. Korda je pokazala na fotografijo na steni in izustil: ''To je moja najboljša fotografija Cheja.'' Moški se je strinjal in prosil za dve kopiji. Ko mu je naslednji dan želel zanju plačati, je Korda zavrnil plačilo, saj da je možakar ''prijatelj revolucije'' in mu za to ne bo zaračunal. No, ta možakar ni bil kar nekdo, pač pa znani italijanski založnik Giangiacomo Feltrinelli, ki je znan po tem, da je iz Sovjetske zveze pretihotapil rokopis knjige Doktor Živago Borisa Pasternaka. Italijan je na Kubo prišel iz Bolivije, kjer je želel pomagati pri izpustitvi francoskega novinarja in profesorja Régisa Debraya – prek njega je tudi izvedel za Chejevo zgodbo – ki so ga povezovali z gverilskimi operacijami Guevare. Slutil je namreč, da bi lahko z morebitno smrtjo revolucionarja dobro zaslužil.

Njegove slutnje so se še istega leta uresničile. 9. oktobra 1967 so Guevaro v džungli blizu majhne vasice La Higuera v Boliviji, kjer je, potem ko se je odpovedal vsem političnim funkcijam, bil gverilske boje, Američani ubili, okoliščine smrti 39-letnika pa še danes ostajajo zavite v tančico skrivnosti. Le nekaj dni po njegovi smrti je že bilo mogoče kupiti posterje in majice s podobami Cheja, ki jo je ovekovečil Korda. Ta za fotografijo ni dobil niti centa, saj Kuba ni bila podpisnica bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del. Castro je bil namreč mnenja, da je zaščita intelektualne lastnine "imperialistična neumnost".

Medtem je Italijan v domovini natisnil številne plakate in začel z njimi služiti, še preden se je Chejevo telo ohladilo. V pol leta je tako prodal kar dva milijona izvodov. Leta 2001 umrli Korda, ki kot rečeno za fotografijo ni dobil niti pesosa, pač pa le simbolično odškodnino iz vreče denarja, ki ga je ustvarila reprodukcija Chejeve podobe, je po uspehu portreta skromno dejal, da ne nasprotuje uporabi fotografije za ideale, ki jih je zastopal Che. Želel je le, da fotografija služi kot spomin nanj in njegov boj za socialno pravičnost v svetu, medtem ko je odklanjal zlorabo fotografije za propagandne namene idej, ki jih je Che zavračal in ki bi okrnili njegovo osebno integriteto.

Podoba Cheja, ki je postal simbol revolucije oz. simbol upora proti imperializmu ZDA ter latinskoameriškim oligarhom in ga je pomagal ustvariti Korda, je dobila neslutene razsežnosti ne le v polju umetnosti, pač pa tudi v vsakdanjem življenju. Poleg Da Vincijeve Mona Lize je največkrat kopirana slika na svetu in danes predstavlja precej več kot to, kar si je želel Korda – Che je namreč danes tudi kul tip, pop ikona, frajer in mit, ne le posthumni borec proti ameriški dominaciji sveta.