Dolga leta so videoigre veljale za enega glavnih krivcev za slabšo koncentracijo in lenobo.Najnovejše raziskave pa sedaj kažejo drugačno sliko, in sicer, da lahko videoigre v nekaterih primerih celo koristijo razvoju kognitivnih sposobnosti.

Kaj pravi velika študija
Kot poroča ScienceAlert, so raziskovalci analizirali podatke skoraj 9.900 otrok, starih med 9 in 10 let, ki so sodelovali v obsežni ameriški raziskavi ABCD (Adolescent Brain Cognitive Development). Otroci so poročali, koliko časa dnevno preživijo ob različnih zaslonih, televiziji, družbenih omrežjih in videoigrah.
Dve leti kasneje so znanstveniki ponovno testirali njihove sposobnosti. Kot piše Science Daily, so otroci, ki so igrali videoigre več od povprečja, v tem obdobju pokazali približno 2,5 točke večji porast IQ v primerjavi z vrstniki.
Pomembno je, da so raziskovalci pri analizi upoštevali tudi genetiko in socialno okolje, zato rezultatov ni mogoče pripisati 'boljšemu ozadju' otrok.

Katere sposobnosti so se izboljšale?
Kot navaja Karolinska Institut, so se izboljšanja pokazala predvsem na področjih:
- vizualno-prostorskega razmišljanja,
- delovnega spomina,
- sposobnosti reševanja problemov,
- bralnega razumevanja in logičnega sklepanja.
Pri gledanju televizije ali pasivnem spremljanju vsebin na spletu pa takšnega pozitivnega učinka niso zaznali, poroča Science Daily.

Zakaj bi lahko igre delovale pozitivno?
Videoigre od igralca zahtevajo stalno pozornost, hitro odločanje, načrtovanje in prilagajanje novim situacijam. Kot piše IFLScience, gre za aktivno obliko učenja, ki spodbuja več možganskih funkcij hkrati, za razliko od pasivnega gledanja zaslona.
Podobne ugotovitve navaja tudi ScienceAlert v drugi študiji, kjer so z magnetno resonanco opazovali možgansko aktivnost otrok in ugotovili, da imajo igralci večjo aktivacijo v predelih, povezanih s spominom in koncentracijo.

A videoigre niso čudežno zdravilo
Kljub pozitivnim podatkom znanstveniki opozarjajo na zmernost. Kot poroča ScienceAlert, raziskava ne dokazuje neposredne vzročne povezave in ne pomeni, da več igranja samodejno pomeni višjo inteligenco.
Poleg tega študije ne ločujejo med različnimi vrstami iger in ne ocenjujejo dolgoročnega vpliva na spanje, telesno dejavnost in socialni razvoj, kar so dejavniki, ki imajo prav tako velik vpliv na otroka.

Znanost tako kaže, da so videoigre lahko več kot le zabava. Čas preživet pred zasloni tako ni nujno škodljiv, če je uravnotežen in vsebinsko smiseln.
Vir: ScienceAlert, Science Daily, Karolinska Institut, IFLScience



















Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV