Sredi Ljubljane izkopali skrivnostno žensko

Slovenski arheologi so se že ob pričetku gradbenih del na Gosposvetski ulici v Ljubljani pripravljali na potencialne najdbe, saj gre konec koncev za eno najstarejših mest v Evropi. Niso pa pričakovali nenavadnega vpogleda v stanje zgodnje krščanske skupnosti.

Slovenska prestolnica je nastala kot rimska naselbina, imenovana Emona, pred približno 2000 leti. V njej je živelo na tisoče kolonistov, ki jih je iz severne Italije pregnalo pomanjkanje zemlje za obdelovanje. Pridružili so se jim tudi veterani vojn, ki so pomagale vzpostaviti rimski imperij. Na podlagi prejšnjih izkopavanj na tem območju so arheologi predvidevali, da del rimskega pokopališča verjetno leži pod Gosposvetsko ulico in da bodo odkrili antične grobove.

Izkopavanja so na koncu razkrila poznorimski pokopališki kompleks z več kot 350 grobovi, od preprostih grobov in sarkofagov do družinskih mavzolejev, ki so locirani okoli grobnice še neidentificirane ženske. Zanjo arheologi domnevajo, da je igrala pomembno vlogo v takratni skupnosti. Lokalna krščanska skupnost je bila takrat, okoli leta 300, deležna močnega razcveta. To zlato obdobje krščanstva se je končalo šele z uničenjem Emone v petem stoletju našega štetja.

Najlepši artefakt, najden pod Gosposvetsko ulico, je transparentna modra steklena skleda, ki je bila najdena zraven ženskega trupla. 1.700 let stara najdba je na zunanji strani okrašena z upodobitvami grozdja in listov vinske trte. "Pij, da boš živel večno," se glasi napis v grščini na notranjem delu skodele. Ta posoda bi se lahko uporabljala tako v vsakodnevnem življenju kot tudi za religiozne obrede. Grozdje in vino namreč igrata veliko vlogo v mnogih krščanskih obredih. Analiza njene kemijske sestave pa kaže, da je bila izdelana nekje v vzhodni sredozemski regiji.

Arheologe zanima tudi, kako se je najdena ženska grobnica razvijala skozi čas. Domnevajo, da je bila v desetletju od pokopa, kapela, ki obdaja grobnico, porušena, na njenem mestu pa so zgradili večjo kapelo (10 krat 15 metrov), ki je obdajala grobnico skrivnostne ženske. Okoli nove strukture in v njeni notranjosti je emonska krščanska skupnost začela izvajati pogrebno prakso, znano pod imenom ad sanctos, pri kateri so pokojniki pokopani v bližini grobov svetnikov in drugih posmrtnih ostankov, ki so veljali za svete.

Kdo je torej bila ženska v kapeli? Če imajo arheologi prav in je bila resnično prva oseba, pokopana na pokopališču pod Gosposvetsko ulico, kjer je njen grob igral osrednjo vlogo, potem je šlo za izjemno ugledno osebo v rimski Emoni. Njen socialni status, verska pripadnost in kraj rojstva pa za zdaj ostajajo še skrivnost. Upamo, da bo načrtovana analiza njenih posmrtnih ostankov odgovorila vsaj na nekatera od mnogih vprašanj. Medtem pa si večino dragocenih najdb iz Gosposvetske ulice lahko ogledate v ljubljanskem Mestnem muzeju.