Slovenija v številkah: 53 rojenih, 56 umrlih, 18 porok in 7 razvez

Leta 2019 je bil po podatkih SURS-a v Sloveniji negativni prirast prebivalstva, sa je na dan v povprečju umrlo 56 državljanov, rodilo pa se jih je 53, zato pa je bil pozitiven selitveni prirast, saj se je dnevno v Slovenijo priselilo 86 ljudi, v tujino pa jih je odšlo 41. Dnevno je bilo skoraj trikrat več porok, kot razvez, saj smo zabeležili v povprečju 18 porok na dan ob sedmih ločitvah.

Lani je že tretje leto zapored več ljudi v Sloveniji umrlo, kot se jih je rodilo. Kot navaja SURS, je bil negativni prirast posledica višje stopnje umrljivosti predvsem v zimskih mesecih, medtem ko je bil v poletnih pozitiven. Od 19.328 otrok se jih je največ rodilo v tretjem četrtletju in sicer 5.204. Največ ljudi je umrlo v prvem četrtletju leta 2019 in sicer 5.980 od skupno 20.588, najmanj pa v tretjem četrtletju (4.732). Naravni prirast prebivalstva je bil tako najvišji v tem četrtletju, ko se je rodilo 472 ljudi več, kot jih je umrlo (0,9 na 1.000 prebivalcev), najbolj negativen pa je bil v prvem četrtletju, ko je znašal 1.415 (-2,8 na 1.000 prebivalcev).

Največ porok leta 2019 je bilo pričakovano spomladi in poleti. Lani je bilo skupaj sklenjenih 6.672 zakonskih zvez, kar je osem odstotkov manj kot leto prej, največkrat pa so poročni zvonovi zvonili junija, ko je v zakonski jarem skočilo 1.126 parov. Če je bilo porok leta 2019 manj kot leta 2018, je bilo pa zato več razvez, kot leto poprej in sicer 5,5 odstotka več, skupaj pa 2.476. Največ parov se je ločilo v drugem četrtletju (735).

Slovenija za mnoge očitno velja za obljubljeno deželo, saj smo skozi vso leto beležili pozitiven selitveni prirast, najvišji pa je bil v drugem četrtletju, ko se je k nam priselilo 4.912 oseb več, kot se jih je odselilo. Tedensko se je sicer iz Slovenija v povprečju odselilo 127 slovenskih in 163 tujih državljanov. Selitveni prirast je bil v 2019 najvišji po letu 2008 in sicer 16.213 oseb. Skupaj se je v Slovenijo priselilo 31.319 prebivalcev, iz države pa odselilo 15.106. Največ notranjih selitev, to je sprememb naselja prebivališla, je bilo v tretjem četrtletju (29 odstotkov), ki jih je bilo skupno pet odstotkov manj kot leta 2018.