Trenutno je v Sloveniji več kot 243.000 registriranih psov, kar je 13 odstotkov več kot leta 2014, kažejo podatki Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V zadnjem letu je bila medletna rast rahlo občutnejša kot v prejšnjih šestih, a še zdaleč ne tako kot v nekaterih drugih državah, kjer je število novih lastnikov psov med epidemijo še bolj poskočilo.

Centralni register psov zajema tudi podatke o mačkah, ki so označene z mikročipom. Trenutno jih je okoli 32.000, vendar to število ne odseva dejanskega stanja, saj je vpis mačk v register za razliko od psov prostovoljen.

Statistični Urad (Surs) sicer ne izvaja raziskav, ki bi dale uvid v število hišnih ljubljenčkov ali gospodinjstev z njimi, a je iz zadnje raziskave o izdatkih gospodinjstev mogoče razbrati, da je imela polovica gospodinjstev v letu 2018 izdatke za hišne ljubljenčke, medtem ko je imelo leta 2012 takšne izdatke 45 odstotkov gospodinjstev. Ta delež sicer ne predstavlja le števila gospodinjstev, ki so takrat imela domače živali, ampak tudi tista, ki so jih kupila ter podarila drugim.

V Sloveniji je registriranih tudi 15 zavetišč za zapuščene živali. Na podlagi poročil, ki jih uprava za varno hrano prejema letno, je bilo v letu 2019 v zavetišča po Sloveniji sprejetih skoraj 10.400 hišnih živali 24 živalskih vrst, večinoma mačk. Kar polovico psov so vrnili lastnikom, po drugi strani pa je takšen srečen konec dočakal le en odstotek mačk. Skoraj polovica psov in petina mačk pa je našla nov dom. Skoraj dve tretjini mačk so vrnili v okolje.

V zavetišču Horjul blizu Vrhnike je trenutno približno 70 mačk in 25 psov. Polona Samec iz zavetišča je za STA povedala, da se število posvojitev in nakupov med epidemijo pri njih ni povišalo, saj so kriteriji za oddajo navkljub povečanemu zanimanju ostali enaki.

Nekateri pa so pri odločitvi o nakupu ali posvojitvi živali manj konvencionalni. Društvo ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo že skoraj 15 let širi ozaveščenost in razblinja strahove o eksotičnih živalskih vrstah. Društvo ima več kot 60 članov, med njimi pa so lastniki kraljevih pitonov, kameleonov, činčil, strupenih žabic, ptičjih pajkov, kajmanov, škorpijonov, anakond, velikih ptic, želv velikank in dihurjev, je za STA povedala predsednica društva Nika Matoh.

Eden od najbolj prepoznavnih lastnikov velikih ptic v Sloveniji je Janez Cetin. Na njegovi kmetiji blizu Ljubljane domujejo različne živali, vključno z osličkom Leonom, pavom Janijem in nandujema Nino in Nandejem, ki sta pred kratkim dobila prvi naraščaj, je Cetin zaupal STA. Letos je preminil slavni noj Francelj, ki se je z njim pogosto sprehajal po starem mestnem jedru prestolnice. Novega noja bodo sprejeli čez dve leti, do takrat pa sta glavni zvezdi Nina in Nande, ki se tudi sprehajata po mestu, po lastnikovih besedah pa sta med zaprtjem javnega življenja pogrešala vrvež Ljubljane, predvsem pa dobrote na tržnici. Kdor se jima hoče prikupiti, naj ima žepe, polne malin, češenj, blitve ali sirovega bureka.

Tako kot nandu na tržnici pa lahko ljudi preseneti in razveseli tudi domača žival v službi. Pozitiven vpliv živali na delovnem mestu so ugotavljale različne raziskave, ki med učinki navajajo obvladovanje stresa, povečano produktivnost in močnejši občutek skupnosti.