Slovenec na vrhu sveta: 90 dni sam v ekstremni kanadski divjini

Tekmovanje Alone velja za enega najzahtevnejših preizkusov preživetja. Tekmovalci so v naravi prepuščeni sami sebi, brez ekipe, ki bi jim bila ves čas na voljo, brez običajnega udobja in z omejenimi možnostmi za pridobivanje hrane ter zagotavljanje zavetja.

35-letni biolog in doktor znanosti Žiga Ogorelec je v takšnih razmerah zdržal 90 dni in s tem osvojil naslov prvega svetovnega prvaka tekmovanja Alone: World Championship.

Dogajanje resničnostnega šova o preživetju v divjini je bilo postavljeno v območje severno od arktičnega kroga, v delti reke Beaufort ob razgibanem gorovju Richardson Mountains v kanadskem Severozahodnem teritoriju pri Aklaviku. V tej sezoni so sodelovali tekmovalci iz sedmih držav: Kanade, Avstralije, Walesa, Združenih držav Amerike, Slovenije, Portugalske in Nove Zelandije.

Za takšen rezultat niso dovolj le telesna vzdržljivost in dobra kondicija. Pomembno vlogo imajo tudi znanje, potrpežljivost, sposobnost prilagajanja ter predvsem mirna glava, ko razmere postanejo zahtevne.

Med tekmovanjem so se tekmovalci soočali z zelo različnimi težavami. Nekateri so morali odstopiti zaradi zdravstvenih zapletov, druge so premagali lakota, psihična izčrpanost ali domotožje.

Andrew Price je po 71 dneh odstopil zaradi posledic dolgotrajnega pomanjkanja hrane, medtem ko je Jacks Genega po 62 dneh tekmovanje končala zaradi draženja oči, povezanega z dimom in paro.

Will Longley je moral po 30 dneh odstopiti zaradi hudega zaprtja, Clementino Pedroso pa so po 21 dneh zaradi nevarno nizkega srčnega utripa, ki je padel na 34 utripov na minuto, zdravstveno evakuirali.

Pri nekaterih je bil odločilen predvsem psihični pritisk. Poldi Waldmann-Moloney je zdržal 14 dni, preden je doživel čustveni zlom, medtem ko je David Young odšel po samo treh dneh, ker je preveč pogrešal družino.

Čeprav je do največjega uspeha prišel daleč od Slovenije, ima Žigova zgodba močne korenine doma, saj je svoje znanje o naravi in veščinah preživetja dolga leta razvijal prav v kočevskih gozdovih.

Svoje znanje o preživetju in naravi je dolga leta razvijal skupaj z bratom Miho. Oba se ukvarjata z različnimi dejavnostmi v naravi, pri katerih svoje izkušnje prenašata tudi na druge ter se posvečata predvsem veščinam preživetja in poznavanju gozdnega okolja.

Kočevski gozdovi so za tovrstno delo idealno okolje. Obsežna gozdnata pokrajina ponuja številne priložnosti za pridobivanje praktičnega znanja, od orientacije in kurjenja ognja do spoznavanja narave in načrtovanja bivanja v njej.