Umrl je legendarni biatlonec: blestel tudi na Pokljuki

Sergej Čepikov je umrl 17. septembra 2026, star 59 let. Novico je sporočila Ruska biatlonska zveza, njegovo smrt pa je potrdil tudi Olimpijski komite Rusije. Po njihovih navedbah je Čepikov umrl po dolgotrajni bolezni.

Vest o njegovi smrti je močno odjeknila v svetu biatlona. Čepikov je bil eden najbolj prepoznavnih tekmovalcev svoje generacije, njegova kariera pa je bila izjemna tudi zato, ker je vrhunske rezultate dosegal v dveh različnih obdobjih.

Čepikov se je rodil 30. januarja 1967 v kraju Hor v Habarovskem okraju na skrajnem vzhodu takratne Sovjetske zveze. Kot najstnik se je preselil v Sverdlovsk, današnji Jekaterinburg, kjer se je začel resneje ukvarjati z biatlonom.

V osemdesetih letih se je prebil med najboljše sovjetske tekmovalce. Prvi velik vrhunec je doživel na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988, kjer je z reprezentanco Sovjetske zveze osvojil zlato medaljo v štafeti.

Štiri leta pozneje je sledil še en izjemen dosežek. Na olimpijskih igrah v Lillehammerju leta 1994 je Čepikov zmagal v sprintu in osvojil svojo drugo zlato olimpijsko medaljo.

Kot navaja Olimpijski komite Rusije, je v svoji prvi biatlonski karieri osvojil številne medalje na največjih tekmovanjih ter dvakrat končal na vrhu skupnega seštevka svetovnega pokala.

Njegova športna pot je bila vse prej kot običajna. Čepikov se je sredi devetdesetih let umaknil iz biatlona in se posvetil smučarskemu teku.

Med letoma 1995 in 1998 je nastopal v svetovnem pokalu v smučarskem teku, nato pa se je za nekaj časa umaknil iz vrhunskega športa.

Leta 2001 je sledila vrnitev v biatlon. Čepikov je bil takrat že v tridesetih letih, vendar se je ponovno prebil med najboljše. Njegova druga kariera je bila presenetljivo uspešna in je prinesla še nekaj velikih trenutkov.

Eden najpomembnejših dosežkov njegovega poznejšega obdobja je povezan prav s Slovenijo.

Na svetovnem prvenstvu v biatlonu na Pokljuki leta 2006 je Čepikov nastopil v ruski mešani štafeti. Za rusko reprezentanco so poleg njega tekli še Ana Bogali, Irina Malgina in Nikolaj Kruglov.

Ruska četverica je 12. marca 2006 osvojila zlato medaljo in postala svetovni prvak v mešani štafeti.

Uradni rezultati Mednarodne biatlonske zveze potrjujejo rusko zmago na Pokljuki, Čepikov pa je s tem osvojil enega svojih zadnjih velikih naslovov v karieri.

Za slovenskega ljubitelja biatlona ima ta uspeh posebno težo. Pokljuka je bila takrat eno od osrednjih prizorišč svetovnega biatlona, Čepikov pa je tam pri skoraj 40 letih dokazal, da še vedno sodi med najboljše.

Njegova vrnitev v biatlon ni bila le kratka epizoda. Na zimskih olimpijskih igrah v Torinu leta 2006 je z rusko reprezentanco osvojil srebrno medaljo v štafeti.

S tem je še enkrat potrdil izjemno dolgoživost. Od njegovega prvega olimpijskega zlata v Calgaryju je minilo skoraj 18 let.

Sport-Express ob pregledu njegove kariere izpostavlja prav nenavadno dolgo obdobje, v katerem je ostal konkurenčen na najvišji ravni. Čepikov je tekmoval v obdobju Sovjetske zveze, nato Rusije, vmes zamenjal športno disciplino in se nato vrnil med svetovno elito.

Čepikov je v karieri osvojil dve olimpijski zlati medalji, številna odličja s svetovnih prvenstev in dvakrat tudi skupni seštevek svetovnega pokala.

Njegova zbirka uspehov je še toliko bolj impresivna zaradi dolgega premora med obema obdobjema njegove kariere. Prvi veliki rezultati so prišli v času Sovjetske zveze, zadnji pa v dresu Rusije več kot desetletje pozneje.

Po podatkih Olimpijskega komiteja Rusije je na olimpijskih igrah nastopil kar šestkrat. Njegova zadnja olimpijska medalja je bila srebrna v Torinu leta 2006.

Čepikov se po koncu tekmovalne kariere ni povsem poslovil od biatlona. Vključil se je v delo z reprezentanco in opravljal različne naloge v ruskem biatlonu.

Deloval je tudi kot trener svetovalec, pozneje pa je sodeloval pri delu ruske biatlonske zveze. Njegove izkušnje iz različnih obdobij svetovnega biatlona so mu omogočile, da je šport spremljal tudi z druge strani.

Ruska biatlonska zveza ga je ob njegovi smrti označila za enega najpomembnejših predstavnikov svojega športa.

Viri: Olimpijski komite Rusije, International Biathlon Union, Russian Biathlon Union, Sport-Express, RBC