Rekel je, da gre v službo, v resnici pa ...

Bil je običajen delovni dan. Zack je zjutraj v miru zajrtkoval, čeprav je zamujal v službo na banki, njegova partnerica Kirsty ga je priganjala. Ni ga preveč vznemirjalo, da je pozen. Pred nedavnim sta postala starša, preselila sta se v lastno, skupno stanovanje in življenje je bilo lepo. Vsaj zdelo se je tako. Ko je Zack stopil na ulico, mu je bodoča žena s sinčkom v naročju narisala srce na steklo okna. To je bilo običajno jutro srečne in nove družine.

Odšel je neznano kam

Nekaj ur pozneje je Zack Kirsty poslal sporočilo, da se ne bo vrnil. Zjutraj je namreč poklical poslovodjo v banki in mu dejal, da ne more priti na delo. Ko je doma povedal, da gre v službo, se je v resnici sprehodil do najbližje policijske postaje in jim dejal, da ne želi, da ga iščejo, v primeru, če bi slučajno kdo prijavil njegovo izginotje. Kirsty je za to izvedela takrat, ko je poskušala Zacka javiti kot pogrešanega. Nekaj minut zatem, ko je oddala prijavo, so ji možje v modrem namreč sporočili, da je Zack živ in zdrav, a da ne želi, da bi ga našla. »Zjokala sem se, ker je bilo vse skupaj tako brezčutno,« je Kirsty pred nedavnim o svoji tragični izkušnji spregovorila za britanski BBC.

Še posebej jo je skrbelo zato, ker je Zack bolehal za bipolarno motnjo. Ko je odšel iz stanovanja, s seboj ni vzel ničesar, niti zdravil, ki mu jih je predpisal zdravnik. Kirsty je vedela, da bo imel napade depresije, a ni vedela, kje je. Kaj, če se je enostavno odločil pobegniti iz svojega življenja? Kaj, če je kje zunaj in tava sam?

Kirsty in Zack sta se spoznala pred petimi leti na fakulteti. Zack je bil odličen študent, svoj prosti čas je namenjal pisanju scenarijev za različne študentske gledališke predstave. Preden se jima je rodil sin, sta živela v hiši njenih staršev in ko je bil malček star pet tednov, sta se odločila, da si poiščeta lastno stanovanje. V bistvu sploh še nista vsega razpakirala, ko je Zack izginil. Kirsty je bolj skrbelo za izginulega partnerja, kot pa za ogromne škatle, polne stvari, ki so čakale, da jim par najde primerno mesto v novem stanovanju. Bila je tako obupana, da je polagala denar na Zackov bančni račun, samo da bi mu lahko pošiljala kratka sporočila, skrita pod postavko 'namen plačila'. Zavedala se je, da so možnosti, da jih bo njen dragi prebral, praktično nične, a v trenutkih obupa človek išče vsako najmanjšo in najbolj bizarno možnost, kako rešiti situacijo.

Tudi mesec dni po izginotju, Kirsty še vedno ni imela pojma, kjer je njen partner. Povsem slučajno je nekega dne, ko je poklicala socialno službo, izvedela, da imajo pri njih zabeležen Zackov nov naslov. Kot da bi jo zadela strela z jasnega. Vsi so torej vedeli, kje je Zack in kaj počne. Vsi, razen nje. »Skupaj sva načrtovala prihodnost. Prihodnost, v kateri on ni pobegnil. Počutila sem se prevarano, ker me je pustil samo s toliko odgovornosti. Torej se sedaj igrava igro mačke in miši? Ali mu je v perverzen užitek, ko ve, da me je pustil samo, šibko, ranljivo,« se je spraševalo zmedeno dekle. Zatem je odkrila nekaj Zackovih skrivnih računov za elektronsko pošto in v enega uspela celo vdreti. Tako je odkrila, da se Zack skriva v neki vasici, nedaleč stran od mesta Nottingham. Odločila se je, da ga poišče.

Svojo namero je zaupala bratu in ga prosila za nasvet, kako se lotiti iskanja, ta pa ji je ves čas govoril, da nima smisla, da išče izginulega Zacka. V končni fazi niti ne ve, zakaj je odšel in o čem razmišlja. Ne ve ničesar, razen tega, da je odšel. Kirsty je ugotovila tudi, da je Zack igral na srečo preko spleta. Njen brat ji je polagal na srce: »Mislim, da je zakockal dobršen del svojega premoženja. Dobila sta otroka in on ti enostavno ni bil sposoben priznati, da nima denarja za najemnino. Zato je pobegnil.« A Kirsty je bila odločena, da bo poiskala svojega izginulega soproga. Potovala je osem ur, se z otrokom v lupinici na sprednjem sedežu prebijala skozi gnečo. Rezervirala je sobo v hotelu v isti ulici, kjer naj bi živel Zack. Začela je deliti in po stenah lepiti letake z Zackovo fotografijo in prošnjo, naj se ji javi. Naslednje jutro so ji v hotelsko sobo sporočili, da jo na recepciji čaka nek moški. Ni bil Zack. Nek moški je prišel in ji dejal, da ni videl Zacka in da ne sme preveč upati, da ga bo našla.

Začela je dvomiti vase

45 dni po Zackovem izginotju je Kirsty dobila sporočilo iz urgence. Povedali so ji, da jih je poklical nek moški iz Batha, ki se ni mogel spomniti ničesar, vedel je samo, koliko je star in kako mu je ime. Medicinska sestra je pobrskala po spletu in našla informacije, da Kirsty išče Zacka. To je bila prva konkretna sled v več kot mesecu dni. Oborožena z novimi informacijami se je obrnila na 'vsemogočni' Facebook in v kratkem sta se ji javili dve frizerki iz Batha, ki sta bili precej prepričani, da je bil Zack njuna stranka. Sestanek na policiji medtem ni potekal ravno gladko. Kriminalist ji je povedal, da se jim je Zack javil in da so ga policisti tisto jutro tudi obiskali. Dejal naj bi jim, da Kirsty ne sme izvedeti, kje živi in da še ni pripravljen, da bi se vrnil.

Novica jo je povsem zlomila. Ni razumela, zakaj bi kdo klical nujno medicinsko pomoč in jim govoril o svoji amneziji, policijo pa nekaj ur zatem prepričeval, da je vse v redu in da še ni pripravljen na vrnitev. Začela je dvomiti vase. Začela si je dopovedovati, da ni bila dobra partnerica in soproga. Kirsty je bila Zackova prva resna zveza in začela je sumiti, da mu je naložila preveč odgovornosti v prekratkem času. Istočasno se je spomnila, kako je bilo, ko je imel zadnji napad bipolarne motnje. Takrat ji je govoril, da je ne želi prizadeti, ker je tako dobra oseba.

Vrnil se je, a nezaupanje ostaja

Prišel je božič, minil, a od Zacka ponovno ni bilo ne duha ne sluha. Nekega zimskega dne je Kirsty poklical neznani zdravnik in ji dejal, da je Zack že deset dni pri njem. Tam naj bi ga nastanilo združenje za skrb za brezdomce. Zack naj bi mu povedal, da je bil nekaj časa brezdomec, da je občasno delal, predvsem za plačilo najemnine, ni se spomnil, kje vse je bil, niti kaj vse je počel. Ni se spomnil Kirsty in njunega otroka. Kirsty je bila vseeno pomirjena, saj je sedaj vsaj vedela, da je Zack na varnem in da se bo kmalu vrnil.

76 dni zatem, ko je Zack odšel neznano kam, se je vrnil domov. A nezaupanje je ostalo. Čeprav je obljubil, da bo odslej redno jemal zdravila in hodil na zdravniške preglede, Kirsty ostaja zaskrbljena. Kaj če se bo odločil spet oditi? Naslednjič ga ne bo iskala, niti čakala. Njena družina je povsem ogorčena, ker je kljub trpljenju, ki je trajalo skoraj osemdeset dni, ponovno sprejela Zacka. Tudi sama ni več prepričana, če je Zack res moški, ki si ga želi imeti ob sebi. »Prepričana sem samo, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Morda bo ponovno začel igrati igre na srečo ali lagati, a sama na to ne morem vplivati. Vem samo, da si take osebe ne želim ob sebi, zato bom zelo pozorna. Ob najmanjšem sumu, da se Zacku ponovno dogaja kaj nenavadnega, ga bom zapustila,« je odločena mlada mamica.