Nihče ji ni verjel, nato pa je test DNK razkril kraljevo skrivnost

V svetu, kjer princese postanejo z rojstvom ali poroko, je zgodba belgijske princese Delphine nekaj povsem drugega. Svoj kraljevski naziv ni dobila z bleščicami in ceremonijami, ampak – z DNK testom in dolgoletno pravno bitko proti lastnemu očetu, nekdanjemu kralju Albertu II.

Delphine Boël se je rodila 22. februarja 1968 v Bruslju. Dolga leta je verjela, da je hči Jacquesa Boëla, premožnega belgijskega industrialca. Njena mati, baronica Sybille de Selys Longchamps, pa je v šestdesetih letih skrivno ljubimkala s takratnim lieškim princem Albertom, ki je bil mlajši brat kralja Baudouina – in kasneje sam postal kralj Albert II.

Kot najstnica je Delphine začela dvomiti o svojem izvoru. Podobnost z člani kraljeve družine in mamino priznanje sta potrdila njene sume – njen biološki oče je bil kralj Belgije.

Kljub številnim govoricam je resnica na dan prišla šele leta 2013, ko je Albert II. abdiciral v korist svojega sina, kralja Filipa. Takrat je Delphine vložila tožbo za priznanje očetovstva, kar je sprožilo enega najbolj odmevnih sodnih postopkov v zgodovini Belgije.

Sprva je nekdanji kralj vse zanikal, toda DNK test leta 2019 je razkril neizpodbitno dejstvo – Delphine je res njegova hči.

Belgijsko sodišče je leta 2020 sprejelo zgodovinsko odločitev: Delphine Boël je postala princese Delphine Belgijska, uradno članica kraljeve družine z nazivom Njena kraljeva visokost. Prav tako sta naziv dobila tudi njena otroka, Oscar in Joséphine, ki ju ima z možem Jamesom O'Harejem.

Delphine, ki je po poklicu kiparka in umetnica, je vedno poudarjala, da ji naziv ne pomeni veliko – pomembno ji je bilo priznanje očeta.

"Nisem prosila za denar ali privilegije. Želela sem le, da moj biološki oče prizna, da obstajam," je dejala v enem od intervjujev.

Po sedemletnem pravnem boju je sledil čustven preobrat. Leta 2020 se je Delphine prvič uradno srečala s svojim polbratom, kraljem Filipom, v kraljevi palači v Bruslju. Fotografija s srečanja je obkrožila svet.

Čeprav Delphine ne opravlja uradnih kraljevih dolžnosti, občasno sodeluje pri kulturnih in humanitarnih dogodkih. Živi mirno, ustvarjalno življenje, a je njen primer postal simbol poguma, enakosti in iskanja resnice – tudi proti najvišjim slojem družbe.

Njena zgodba dokazuje, da včasih resnična princesa ne potrebuje krone, ampak pogum.

Vir: dnevnik.hr