Prikrita žrtev pandemije covida-19

Kot je v svojem v 15. letnem poročilu o razlikah med spoloma zapisal Svetovni gospodarski forum, so med pandemijo ženske v večji meri ostajale brez dela – pet odstotkov žensk v primerjavi 3,9 odstotka moških. Deloma je to zato, ker ženske delajo v panogah, ki so jih zaprtja za preprečevanje širjenja virusa bolj prizadela. Prav tako jih je nesorazmerno bolj prizadelo zaprtje zdravstvenih ustanov, nase so morale prevzeti tudi večje breme gospodinjskih opravil ter skrbi za otroke in starejše.

Poročilo izpostavlja tudi zgodovinsko slabo zastopanost žensk na hitro rastočih "delovnih mestih prihodnosti". Ženske predstavljajo 14 odstotkov delovne sile v računalništvu v oblaku, 20 odstotkov v inženirstvu in 32 odstotkov v panogi podatkov in umetne inteligence. "Pandemija je bistveno vplivala na enakost spolov tako na delovnem mestu kot doma, izničila je leta napredka. Če želimo dinamično gospodarstvo prihodnosti, je ključno, da so ženske zastopane na delovnih mestih prihodnosti," je izpostavila Saadia Zahidi, direktorica WEF.

Poročilo izpostavlja tudi na vse večjo razliko med spoloma na področju politike v državah z velikim številom prebivalcev, na gospodarskem področju pa je bilo v primerjavi z lanskim letom doseženo le manjše izboljšanje. Na področju zdravja so bile razlike med spoloma odpravljene v 95 odstotkih, na področju izobraževanja je enakost med spoloma doseglo 37 držav, med njimi Slovenija, na globalni ravni pa bo za odpravo razlik še vedno potrebnega 14,2 leta. Med 156 državami, ki jih obravnava poročilo, je po enakosti med spoloma na prvem mestu Islandija. Med prvimi desetimi je še šest evropskih držav, Slovenija je na 41. mestu. Zahodne države bodo ob trenutni hitrosti razlike med spoloma odpravile v 52,1 leta. Največje razlike med spoloma ostajajo na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki. Ta regija, kjer je delovno aktivnih samo 31 odstotkov žensk, bo za odpravo razlik potrebovala 142,4 leta.