Biolog Ive De Smet in umetnostni zgodovinar David Vergauwen sta si pred časom ogledovala delo priznanega slikarja iz 17. stoletja. De Smet ni bil povsem prepričan, katero zelenjavo vidi na sliki, a ker sta s prijateljem Vergauwenom gledala delo enega boljših umetnikov svojega časa, sta prepričana, da gre za dober oris. Ob tem se jima je porodila ideja, da bi na starih umetniških slikah proučevala razvoj sadja in zelenjave.

Med drugim sta na upodobitvah lubenic iz časa starega Egipta odkrila takšne črte, kot jih imajo lubenice še danes, beremo v strokovni reviji Trends in Plant Science. Na osnovi genetske analize lista rastline iz ene od staroegipčanskih grobnic pa sklepata, da so ljudje lubenice kultivirali že pred več kot 4.000 leti.

Eden od naslednjih izzivov bo proučevanje Marijinih slik, ki jih po vsem svetu ne manjka, a morata upoštevati, da vsi umetniki niso povsem realno upodabljali sadja in zelenjave na nabožnih slikah. Pasti je v proučevanju več. So slikarji, kjer se ne moreta zanašati na točnost naslikanega, kar npr. velja za Pabla Picassa. Obenem pa se srečujeta s pomanjkljivimi kataloškimi opisi slik, kjer sadje, zelenjava in tudi druge rastline niso vedno omenjeni in opisani.

Pri svojem projektu zdaj upata na sodelovanje muzejev širom sveta. "Ni nama težko iti do Louvra in si tam ogledati slik ali to početi kjerkoli v Evropi, a muzeji so tudi v Aziji, Afriki, Latinski in Srednji Ameriki ... Tam bi se lahko naučila veliko novega," je v reviji razložil De Smet, ki je javno zaprosil tudi za pomoč. Pozval je muzeje in ljubitelje umetnosti, da jima pošljejo posnetke slik, na katerih je hrana rastlinskega izvora.