Prednosti in slabosti premikanja ure

Vsako leto beremo, da bo premikanje ure – zadnja nedelja v marcu in oktobru – kmalu ukinjeno, a iz te moke do zdaj še ni bilo nobenega kruha. Tako bomo kmalu ure spet premikali na zimski čas, ki je precej prijetnejši kot tisti na poletni čas, saj pridobimo eno uro, tedaj pa jo izgubimo. Kot kažejo raziskave, ima premikanje ure na zdravje več slabosti kot prednosti. Jesenski premik ure pomeni, da je zjutraj nekoliko svetleje, popoldne pa se hitreje stemni in imamo manj možnosti, da izkoristimo vplive sončnih žarkov.

V Sloveniji uro premikamo vse od leta 1983, sistem premika pa uporabljajo v več kot 70 državah, a ob različnih dnevih. Uveden je bil z namenom čim večjega izkoristka dnevne svetlobe in prihranka energije. Premik ure je tradicija, ki sicer izvira iz časov, ko so države iskale način za zmanjšanje porabe energije. Prvi so uro prestavili na poletni čas Nemci, in sicer v času prve svetovne vojne, s čimer so privarčevali gorivo za javno razsvetljavo. Po drugi svetovni vojni so sistem ukinili, ponovno pa ga uvedli v času energetske krize v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja.

Enotnega konsenza, ali ima premikanje ure koristi ali ne, ni, dejstvo pa je, da je v postmoderni dobi vedno manj človeških aktivnosti vezanih oz. odvisnih od dnevne svetlobe, kar je glavni adut kritikov domnevno zastarelega oz. preživetega sistema prestavljanja ure, ki da sega v industrijske čase z nefleksibilnim delovnim časom. Tradicija se ohranja predvsem iz sledečih razlogov: manjša poraba energije, podaljšanje dnevnih ur, logistične prednosti in mednarodna trgovina.

Dejstvo je, da ima premik ure velik biološki vpliv na naše telo, saj je naša notranja ura (t.i. cirkadiani ritem) izjemno občutljiva na spremembe v svetlobi in tudi času, zato lahko premik ure vpliva na naše spalne vzorce, sposobnost koncentracije in seveda razpoloženje.

Več prometnih nesreč 

Premik ure na zimski čas poveča tveganje za prometne nesreče zaradi pogostejše vožnje v temi. Gre za kratkoročno nevarnost, ki pa je ne gre zanemariti. Istočasno gre za posledico šoka za bioritem, saj so ljudje posledično manj pozorni in zbrani pri vsakodnevnih opravilih, saj potrebujejo nekaj časa, da se privadijo na spremenjen urnik. Po jesenskem premiku ure je treba biti na cesti še posebej pazljiv predvsem popoldne, ko so ljudje bolj zaspani in utrujeni kot prej, po prehodu na poletni čas pa je večja nevarnost nesreče v jutranjih urah.

Večja odpornost

Dobra stran premika ure na zimski čas je, da zagotavlja več spanca, ta pa je ključen v boju zoper prehlade in gripe, saj raziskave kažejo, da že rahlo pomanjkanje spanca močno zmanjša odpornost našega telesa.

Pojav depresije

Danska študija iz leta 2017, v kateri so več kot 15 let preučevali 185 tisoč ljudi, ugotavlja, da je premik ure s poletnega na zimski čas močno povezan s porastom depresije, in sicer za kar 11 odstotkov. Naše počutje je namreč močno povezano z izpostavljenostjo sončni svetlobi.

Težave s spanjem

Čeprav je za telo večji šok premik ure spomladi, ko izgubimo uro spanca, ima tudi jesenski premik ure svoje posledice za bioritem, posebej pri ljudeh, ki imajo nasploh težave s spancem, ki te le še poslabša. Moten spanec pa prinaša negativne vplive na naše prehranjevalne navade in često pomeni, da pogosteje posegamo po kalorični oz. nekakovostni hrani. Kakovostne spanec pa vpliva tudi na naš kardio-vaskularni sistem, katerega ''krvna slika'' je v tem primeru slabša. Raziskave kažejo, da za popolno prilagoditev na novo stanje nekateri posamezniki potrebujejo tudi en teden. Pri nekaterih spremembah ure povzroči občutek ''jet laga'', ki je običajno posledica daljših letov čez več časovnih pasov. Telo namreč potrebuje čas, da vzpostavi ravnovesje in se navadi na nove svetlobne razmere.

Večje tveganje za srčni infarkt

Študija iz leta 2014 je pokazala, da premik ure nazaj zmanjša tveganje za srčni infark. Strokovnjaki so opazili, da je ob spomladanski spremembi ure več srčnih infarktov, po jesenskem premiku pa manj kot v ostalih mesecih. Spomladi je pogostost srčnega infarkta pri ženskah večja kot pri moških, zato strokovnjaki sklepajo, da so ženske bolj občutljive na časovne spremembe kot pa moški.