Poslovil se je avtor steklene piramide v Louvru

Mojster moderne arhitekture in dobitnik prestižne Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo se je rodil davnega leta 1917. Leta 1935 se je iz Kitajske preselil v ZDA, kjer se je vpisal na študij arhitekture na inštitutu za tehnologijo Massachusetts in Harvardu. Nase je prvič resno opozoril s projektiranjem stavbe Nacionalnega centra za atmosferske raziskave v Koloradu. To mu je prineslo delo glavnega arhitekta predsedniške knjižnice Johna F. Kennedyja v Massachusettsu, projektiral pa je tudi mestno hišo v Dallasu in vzhodno stavbo Nacionalne galerije umetnosti v Washingtonu. Njegovo najbolj znano delo pa je steklena piramida v Louvru.

Na Kitajsko se je Ieoh Ming Pei vrnil leta 1974, kjer se je med drugim podpisal pod hotel in nebotičnik v Pekingu oz. Hongkongu. V zgodnjih 1980. letih je pozornost svetovne javnosti pritegnila njegova kontroverzna steklena piramida na vhodu v muzej Louvre v Parizu, ki je danes eden prepoznavnih simbolov tega znamenitega muzeja in privabi skoraj toliko obiskovalcev kot sam muzej. Zaradi nje je bilo pred 30 leti veliko zadržkov, podobno kot na začetku z Eifflovim stolpom.

Prosojno piramido so zgradili v sklopu prenove dotrajanega muzeja, za rekonstrukcijo vhodnega območja pa je Peija tedanji francoski predsednik François Mitterrand izbral mimo razpisa. Kljub temu da je šlo za okitenega arhitekta, s svojo rešitvijo sprva ni prepričal francoske javnosti. Motilo jih je že to, da ni bil Francoz. Piramida se je gradila od leta 1985 do leta 1989. Nosilci konstrukcije so iz nerjavečega jekla, pri steklenih delih pa so uporabili s silicijem prevlečeno belo steklo, ki je v primerjavi z bolj običajno zelenkasto steklovino povsem prozorno.

Sestavljena je iz 673 steklenih plošč, in sicer 603 rombov in 70 trikotnikov. Urbana legenda sicer pravi, da je plošč v resnici 666, kar je hudičevo število, in to je sprožilo številne teorije zarote. Visoka je 20,6 metra, dolžina njene stranice pa znaša 35 metrov. Obdana je s sedmimi trikotnimi vodometi in še tremi manjšimi piramidami.

Danes je poleg Mone Lize glavna privlačnost Louvra. Na leto vanjo vstopi tudi do deset milijonov ljudi. Ti se po stopnicah spustijo do preddverja, od koder se poti razkropijo po vsem muzeju.