Polkovnik Miha Rijavec je v začetku leta prevzel naloge načelnika Sektorja za vojaške zadeve, ki v splošnem pokriva procese zaposlovanja v Slovenski vojski oziroma vse oblike sodelovanja s Slovensko vojsko in promocijske dejavnosti. Poleg tega opravlja tudi funkcijo pribočnika predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar, kar pomeni, da jo spremlja na različnih obveznostih doma in v tujini, ko to zahteva protokol.
A to sta le dve od stotine nalog, ki jih znotraj močno razvejane organizacijske strukture opravljajo pripadnice in pripadniki Slovenske vojske. Sam je, kot pravi, začel v vlogi častnika in tako že prvi dan svoje kariere prevzel poveljevanje vojaški enoti, sestavljeni iz približno 30 oseb. Ujeli smo ga med pripravami na Dan Slovenske vojske, ki bo potekal 14. maja v Mariboru, pred in v dvorani Tabor, in z veseljem je z nami spregovoril o svojih začetkih, dosedanji poti v vrstah Slovenske vojske, specialnih silah, pa tudi o privlačnosti vojaškega poklica med mladimi.
Ste si že kot otrok želeli biti vojak ali je prišla želja po vstopu v vojaške vrste pozneje v življenju? Kdaj in predvsem, zakaj?
Težko časovno opredelim, kdaj sem si želel postati vojak. Nedvomno mi je bilo življenje z vojaško tehniko, razgibanim življenjem in predvsem delom v naravi ves čas zelo všeč. Na mojo odločitev pa so najbolj vplivala pričevanja prijateljev in znancev, ki so že bili zaposleni v Slovenski vojski. Verjetno so znali na pravi način orisati življenje vojaka in njihovo plemenito poslanstvo, da se je v meni prebudila želja, da postanem častnik Slovenske vojske.
Če se malo pošalim, pa lahko rečem, da je najbolj vplivalo na mojo določitev dejstvo, da mi v vojski ne bo treba nositi srajce in kravate. To na koncu ni čisto držalo, saj sem v 22 letih službovanja v Slovenski vojski velikokrat oblekel službeno ali svečano uniformo, ki včasih zahteva še več elegantnosti in bolj strogo nošenje kravate ter suknjiča, kot bi si mislil. Kljub temu – vsak dan, ko nosim uniformo, jo nosim ponosno, še posebej takrat, ko si zavežem službeno kravato službene ali slavnostne uniforme za posebne vojaške dogodke in ob spremstvu predsednice Republike Slovenije.
Kakšni so vaši spomini na prva leta v službi domovini? Nam zaupate kakšno anekdoto iz tistih dni?
V Slovensko vojsko sem prišel preko študija obramboslovja in Šole za častnike Slovenske vojske, ki je pogoj, da pridobiš prvi častniški čin, čin poročnika. Spomini na prva leta v službi domovine so ena velika mešanica ponosa, strahu, dokazovanja in občutka pripadnosti nečemu večjemu od sebe.
Častnik v Slovenski vojski, po končanem študiju in Šoli za častnike, v večini primerov postane poveljnik voda. To pomeni, da na prvi dan svoje kariere prevzameš izredno veliko odgovornost. Poveljuješ vojaški enoti, imenovani vod, ki je sestavljen iz približno 30 pripadnikov. Odgovoren si za vse, kar ta vod doseže ali česar ne doseže, za izvedbo naloge, predvsem pa za njihova življenja, kar je po mojem mnenju največja čast in ogromna odgovornost. Za mladega človeka je to velik preskok iz relativnega udobja študentskega življenja in Šole za častnike, kjer si med svojimi vrstniki, do točke, ko ostaneš sam.
Prigod iz tega obdobja je zelo veliko. Morda je zanimiv moj prvi prihod v enoto, kot poročnik Slovenske vojske in novopečeni poveljnik voda v takratnem 10. Motoriziranem bataljonu 1. brigade Slovenske vojske. Ob mojem vstopu me je namreč dežurna vojakinja izredno strumno pozdravila z vojaškim pozdravom, sam pa sem se obrnil in gledal naokoli, kje je kak častnik, ki ga moram tudi sam pozdraviti. Sam se namreč še nisem dojemal kot častnika Slovenske vojske in nisem vedel, da je ta pozdrav namenjen meni.
Prav pa je, da na tem mestu omenim tudi neizmerno pomoč, ki sem je bil deležen od mojega vodnega podčastnika. To je najvišji podčastnik v vodu, ki je zaposlen vsaj deset let in zelo dobro pozna delovanje enote in njene ljudi. Najin odnos in prenos znanja je bil ključen pri začetku moje karierne poti.
V svoji dosedanji karieri znotraj Slovenske vojske ste zasedali več poveljniških in vodstvenih položajev. Kateri vam je (bil) še posebej pri srcu?
Težko bi rekel, kateri položaj mi je posebej pri srcu, ker so mi vsi prinesli potrebna znanja in izkušnje, mi omogočili, da sem spoznal čudovite ljudi v Slovenski vojski, predvsem pa mi dali možnost spoznavati in spreminjati procese v dobro organizacije, katere del sem bil.
Kot častnika in kot človeka pa me je zagotovo najbolj zaznamovala vključitev v specialne sile Slovenske vojske oziroma v Enoto za specialno delovanje. Skozi težavne izborne postopke in usposabljanja lahko zelo dobro spoznaš samega sebe, predvsem pa svojo vlogo v organizaciji. Vsekakor pa te tovrstna usposabljanja zgradijo v bolj odpornega človeka, ki lažje prenaša vsakodnevne izzive, saj so v primerjavi z zahtevami na usposabljanjih neprimerljivo lažji.
Še večja čast me je doletela, ko sem bil imenovan za poveljnika Enote za specialno delovanje. Biti odgovoren za izvajanje najzahtevnejših specialnih nalog Slovenske vojske, nositi odgovornost in sploh biti sprejet med ljudmi z izjemno vojaško strokovnostjo in ljubeznijo do domovine, ki imajo povrhu vsega še veliko srce, je nedvomno vrhunec vsakega častnika.
Laiki si pod besedno zvezo 'specialne sile' predstavljamo posebej izurjene in do zob oborožene vojake, ki sodelujejo v najbolj zahtevnih operacijah. Kako blizu so te naše predstave dejanski resničnosti?
Vaše predstave o specialnih silah so kar na mestu, a zagotovo pripadnike najbolj odlikuje vrhunska usposobljenost in vzdržljivost ter sposobnost delovanja in preživetja v najtežjih razmerah in nalogah. Poudariti pa moram, da so to hkrati isti fantje, ki so med prvimi pomagali v času poplav na najbolj nedostopnih območjih. S svojo opremo in izurjenostjo so lahko ponudili prvo pomoč, pomagali ljudem pri odpravljanju najbolj akutnih posledic ujme in jim vlivali moč, da niso sami in da bodo ostali z njimi, dokler bo treba. Tako kot vsi drugi predani in motivirani pripadniki in pripadnice Slovenske vojske.
Delo v Enoti za specialno delovanje je predvsem usmerjeno v nenehno izobraževanje in usposabljanje posameznika kot enote. Specialne sile so sestavljene iz vrhunsko opremljenih in izurjenih posameznikov, ki so zelo predani služenju domovini. Dokaj povprečen dan specialca se začne z naporno kondicijsko vadbo, kjer fantje ženejo drug drugega, da presežejo svoje fizične sposobnosti vsak dan. Nadaljuje se s specialističnim usposabljanjem, ki je zelo raznoliko, saj imamo v Enoti za specialno delovanje vrsto različnih možnosti razvoja posameznika. Tako se lahko posameznik med drugim razvije v smeri operaterja zdravstva, operaterja za oborožitev, zvezo ali inženirstvo.
Hkrati se s prihodom nove tehnike v Slovenski vojski modernizirajo tudi specialne sile, tako da imamo operaterje dronov, voznike ali namerilce na najnovejših lahkih kolesnih oklepnih vozilih, testiramo in uvajamo štirikolesnike, električne terenske motorje. Nenazadnje imamo v našem vadbenem centru za specialno delovanje pri Kočevju vrhunsko strelišče, ki nam omogoča izvajanje zahtevnih streljanj na klasičnih razdaljah in v zaprtih in urbanih prostorih. Seveda so tu še usposabljanja v visokogorju, vrvne tehnike, padalstvo in še mnogo drugega. Skratka, izredno širok spekter nalog.
Ravno to, marsikdo si namreč predstavlja, da so v vojski zaposleni samo vojaki različnih činov, pa v resnici ni tako, kajne? Koga vse najdemo v vrstah Slovenske vojske?
Slovenska vojska opravlja zelo širok nabor nalog, ki so zapisane v Zakonu o obrambi in zahtevajo raznoliko organiziranost. Tako imamo v Slovenski vojski več kot 60 različnih poklicev, ki so razdeljeni v različne strukture glede na civilno izobrazbo in vojaško usposobljenost ter izobraženost: vojaki, podčastniki, častniki in generali, kot tudi vojaški uslužbenci in civilne osebe.
Prepričan sem, da je Slovenska vojska delodajalec z največ poklici v svojih vrstah, kjer se najde nekaj za vsakogar. In če velja, da današnja mladina ne ve čisto točno, kaj bi počela v življenju, kar sam osebno dvomim, pa vendarle – Slovenska vojska je pravi naslov za mlade. Pri nas lahko v svoji karieri okusiš vrsto poklicev, napreduješ od vojaka do generala in se preizkusiš na nalogah doma in v tujini. Naše delo je častno in z veseljem ugotavljamo, da naše napore prepoznava tudi slovenska družba, ki nas uvršča zelo visoko na lestvicah zaupanja v institucije. Iz naše družbe tudi mi nenazadnje črpamo našo moč.
Kako zanimivo pa se mladim, glede na vaše izkušnje, zdi delo v vojski?
Vse bolj ugotavljam, da mladi ne poznajo kaj dosti Slovenske vojske, imajo o njej dokaj napačne predstave. Šele ob stiku z nami ugotovijo, kaj vse jim Slovenska vojska ponuja in da je naša vojska prav super organizacija.
V zadnjih tednih sem bil na več dogodkih, kjer smo predstavljali Slovensko vojsko in različne možnosti zaposlovanja in sodelovanja, ki jih ponuja, in vesel sem, ko vidim, kako se širi poznavanje naše vojske med mladimi, ki prihajajo v vedno večjem številu. Ob pogovoru jim predvsem skušamo predstaviti raznolikost delovanja Slovenske vojske, možnosti prehajanja znotraj sistema med različnimi poklici in tudi ugodnosti, ki jih ni malo. Z mladimi se vedno skušam pogovarjati ob njihovem prihodu na našo prireditev in ko odidejo z nje. Navdušenje je očitno in verjamem, da bo marsikdo razmislil o karieri v naših vrstah.
Seveda pa je to le ena izmed oblik nagovarjanja mladih. Zelo dobro se namreč zavedamo, da moramo biti zelo dejavni na družbenih omrežjih, kjer mladi preživijo večji del svojega prostega časa in od koder tudi črpajo informacije. Na naših kanalih se trudimo, da jim s pravimi informacijami ponujamo oporo pri njihovih nadaljnjih odločitvah.
S Slovensko vojsko je sicer mogoče sodelovati na različne načine, kajne?
Drži, s Slovensko vojsko lahko sodelujete na zelo različne načine. Za najmlajše, torej nepolnoletne srednješolce, organiziramo tabore MORS in mladi, kjer lahko v enem tednu, v času šolskih počitnic, spoznajo življenje in delo v Slovenski vojski na sproščen in zabaven način.
Za polnoletne dijake in študente organiziramo vojaške tabore, kjer v času poletnih počitnic za dva tedna okusijo življenje vojaka že bolj zares, saj v dveh tednih spoznajo večino vojaških veščin, vključno s streljanjem in vožnjo s helikopterjem. Za obe skupini Ministrstvo za obrambo letno razpisuje kadrovske štipendije, ki so med najvišjimi v državi. Ravno tako za dijake in študente razpisujemo prakse, ki jih glede na program šole izvajamo tudi v Slovenski vojski in na Ministrstvu za obrambo.
V zadnjem obdobju intenzivno razmišljamo tudi o uvedbi vajeništva, kjer so potrebe srednjih šol zelo visoke in bi lahko tudi na ta način mladim približali življenje v Slovenski vojski in jim pomagali k boljši usposobljenosti za njihovo delovno mesto.
Naslednja oblika sodelovanja s Slovensko vojsko je nedvomno Prostovoljno služenje vojaškega roka, ki se izvaja trikrat letno in preko katerega lahko posameznik opravi vstopne pogoje za redno zaposlitev v Slovenski vojski. Tega prehoda je v zadnjem obdobju zelo veliko, za prostovoljno služenje seveda prejmejo plačilo, ki znaša dobrih 3800 evrov.
Seveda je ključna za Slovensko vojsko oblika stalne zaposlitve kandidata v Slovensko vojsko. Tudi tu smo v zadnjih letih naredili pomemben korak naprej, saj smo postopke zaposlitve preko številnih ukrepov bistveno skrajšali in s tem postali bistveno bolj konkurenčni.
Ena pomembnejših oblik sodelovanja s Slovensko vojsko, ki v zadnjem času tudi narašča, je služenje v pogodbeni rezervni sestavi. Ta oblika je privlačna predvsem za ljudi, ki so zadovoljni s svojo zaposlitvijo in si vseeno želijo služiti domovini v manjšem obsegu. Prejmejo tudi plačilo za pripravljenost, ki znaša od 360 evrov naprej na mesec.
Komu in zakaj pa bi priporočili vstop v vojaške vrste? Kakšen profil človeka je po vašem mnenju najbolj primeren za delo v Slovenski vojski?
Vprašanje je v današnjem času hkrati zapleteno in preprosto. Vsekakor bo v naše vrste stopil nekdo, ki želi izkusiti nekaj novega, dvigniti svojo fizično in psihično kondicijo, ki mu dozdajšnji način življenja pretežno pred zasloni ne zadošča, pa tudi nekdo, ki išče službo s poslanstvom, socialno varnost, redni mesečni dohodek in neskončno nepozabnih spominov s terenskih usposabljanj, mednarodnih operacij in misij, kariernih usposabljanj in še bi lahko našteval.
V vojaškem življenju štejejo prijateljstvo, timski duh, tovarištvo, sodelovanje, pristni stik in tudi premagovanje lastne cone udobja. Vse raziskave kažejo, da te vrednote še vedno štejejo oz. jih najbolj pogrešamo. Vstop v Slovensko vojsko priporočam vsem, ki imajo radi dinamičnost, dober namen, mir, preizkušanje lastnih meja, usposabljanje, delo v vrhunski ekipi. Predlagam, da pridete in se preizkusite.
Sponzorirana vsebina
