Po smrti žene že 13 let živi na luksuzni ladji

Skoraj stoletnemu Mortonu Jablinu bi brez težav pripisali vsaj dvajset let manj. Vitek, prefinjen in zapeljiv možakar s pogledom, polnim topline, zaupanja in izkušenj, spominja na kakšnega upokojenega režiserja. Rad obuja spomine in z dobro sposobnostjo pomnjenja kaže, da je še vedno vitalen. Zanimivo je, da že 13 let živi na potniški ladji Seven Seas Navigator in potuje po svetu – zasluge za to pripisuje predvsem neverjetni posadki, ki tako dobro skrbi zanj, da se je odločil svoj dom v Miamiju zamenjati za ladijsko kabino. "Takšnega načina življenja ne bi mogel imeti nikjer na svetu. Posadka je zelo prijazna, tako da ne morem najti dovolj lepih besed zanjo. Prav vsi so neverjetni, res," je pred časom zaupal radovednim novinarjem. Njegov ton odgovarjanja na vprašanja dokazuje, da gre resnično za izjemno zadovoljnega človeka, srečnega na kraju, na katerem je trenutno.

Z ženo sta preplula ves svet

Morton s ponosom pripoveduje, kako je odraščal v Brooklynu, nekaj časa preživel v tujini in delal za ameriško mornarico, nato pa se je leta 1946 vrnil v Združene države Amerike in se zaposlil kot farmacevt s plačo 65 ameriških dolarjev (58 evrov) na teden. "V takrat povsem drugačnem svetu sva s soprogo Charlotte vzgojila dva otroka," se spominja. Na svojih mednarodnih delovnih potovanjih je spoznal nemškega proizvajalca tkanin, ki mu je predlagal, naj ameriškemu trgu predstavi stroje za izdelovanje čipk. Na temeljih tega sodelovanja je Jablin pozneje zgradil svoj poslovni imperij. V pozitivnih številkah je ostal tudi potem, ko se je večina tekstilnih podjetij zaradi cenejše delovne sile preselila v Evropo in pozneje na Kitajsko. Še danes je lastnik 45 od skupno 70 ameriških strojev, ki izdelujejo čipke. Upokojil se je leta 1989, poslovanje predal v roke 42-letnemu vnuku in se odločil preostanek življenja potovati po svetu.

A na pot se nikoli ni odpravil sam. "S soprogo sva vedno potovala skupaj in se vsakokrat brez težav spoprijateljila z ostalimi pari," je povedal. Oba sta bila strastna oboževalca potovanj z ladjo in na njih sta v pol stoletja prečesala tako rekoč ves svet. Ko je eden od članov posadke, ki je postal njun tesen prijatelj, odšel delat na zasebno jahto, jima je predlagal, naj poskusita potovati z družbo Regent Seven Seas Cruises, tako da je par nato nekaj let potoval na njenih ladjah. Leta 2000 sta se vkrcala na Seven Seas Navigator, najmanjšo križarko v floti te družbe, ki lahko sprejme manj kot 500 potnikov. Bila sta navdušena in odločena, da bosta potovala samo še s to ladjo. A Charlotte je pred 13 leti žal umrla in Morton se je kmalu zatem odločil, da bo Seven Seas Navigator postala njegov edini dom. Še vedno ima v lasti stanovanje na Floridi, v katerega pa ni stopil že več kot tri leta.

Čeprav je skoraj slep, se brez težav premika po ladji

Pred letom in pol se mu je močno poslabšal vid, zato ne more več hoditi na oglede pristanišč in okolice v krajih, kjer se zasidrajo. Pravi, da je zdaj že 90-odstotno slep. Sprejel je omejitve, ki jih ima glede na starost in zdravstveno stanje, ter uživa v življenju na ladji, s katero pluje po svetu. "Sicer sem vsak dan prebiral časopise, reševal križanke in sudoku, a tega zadnji dve leti ne morem več početi," je povedal. Pravi, da je zdaj popolnoma poenostavil svoj vsakdan. "Moje življenje je prava rutina, vendar še vedno izjemno prijetno," je dejal. Dan začne zgodaj zjutraj z zajtrkom v svoji kabini. V kosilu in večerji vedno uživa za isto mizo lične jedilnice, še posebej pa je zadovoljen, da je njegov prostor vedno postavljen na enak način, zato z lahkoto zatipa in najde vse, kar potrebuje. Hrano uživa sam, zaradi slabega vida pa mu je težko jesti povsem urejeno in po bontonu.

Seven Seas Navigator je luksuzna ladja s popolno ponudbo, posadka pa vsak dan skrbi, da je življenje njihovega zvestega potnika čim lažje in čim manj stresno. "V mojo kabino so namestili močnejše žarnice, prav tako so mi v kopalnico namestili posebne ročaje, za katere se lahko oprimem med hojo, in posebno ogledalo za britje," je povedal. Redno telovadi, da ostaja v formi, in ker ladjo pozna že na pamet, se brez težav vsak dan odpravi na sprehod po njej, ki traja približno dve uri. "Dovolj sem pameten, da ne hodim po mestih, za katera vem, da imam težave z njimi, kot nekdanji mornar pa imam morske noge, zato mi nihanje ne predstavlja težav. Prav tako točno vem, kdaj je na palubi najmanj ljudi," je povedal.

Nikjer ne bi mogel živeti bolje

Čeprav je daleč stran od družine, še vedno ohranja redne stike s svojima sinovoma, ki sta zdaj že v poznih šestdesetih letih, prav tako tudi z vnuki. Ko ladja pripluje v Miami, ga sinova obiščeta, skupaj s svojima soprogama in otroki. Sicer bolj poredko ga obiščejo tudi nekateri prijatelji, s katerimi se je družil in s katerimi je v preteklosti že potoval. "V mojih letih večine prijateljev ni več med živimi," je dejal. Občasno sedi in se pogovarja tudi s potniki, a z njimi običajno ostaja v površinskih odnosih. Zaveda se namreč generacijske vrzeli, ki ga deli od preostalih gostov. Zelo blizu pa si je s posadko, še posebej s strežniki, ki jih dojema kot člane lastne družine.

Ko ga vprašajo, ali je srečen, z iskrico v očeh pove, da je najpomembneje v življenju biti sam kapitan svoje usode. "Tako kot živim tukaj, ne bi mogel živeti nikjer drugod. Če potrebujem medicinsko sestro ali zdravnika, sta v moji kabini v vsega petih minutah. Ne glede na to, kaj potrebujem, vedno nekdo pride do mene v največ 10 ali 15 minutah. Če ne bi bil na ladji, bi moral nekdo trajno živeti z menoj oziroma jaz z njim," pojasnjuje. Človek, ki že več kot 13 let živi na ladji, pri svojih 94 letih uživa v svojem življenju in potovanju po morju, ki ga ima tako zelo rad. "Življenje ne bi moglo biti boljše," sklene z nasmeškom na obrazu.

VIR: Forbes