Po dolgem poletju sem nekoč zakuril v kaminski peči, ne da bi preveril zračne rešetke. Že po nekaj minutah je zapiskal detektor ogljikovega monoksida. Na srečo ni bilo nič hudega, saj je detektor še deloval – a bilo je dovolj, da sem si zapisal pravilo, ki ga od takrat ponavljam tudi drugim: ogrevalnih naprav se v začetku sezone ne prižiga, dokler jih nismo pregledali.
1) Dimnik
Dimnik je ves čas tam, ves čas ga gledamo, a nekako nanj radi pozabimo. Toda v resnici dimnik predstavlja pljuča našega ogrevalnega sistema. Ko se zamaši, toplota ne more dihati. Zato sta čiščenje in pregled dimnika prvi korak vsake jesenske rutine.
Pokličite dimnikarja, preverite tesnila na peči, steklo in rešetke za dovod zraka. Če imate peč na pelete, naj serviser očisti ventilator in dozirni polž. Ni velika stvar – a naredi ogromno razliko.
Če razmišljate o menjavi ali nadgradnji, pa preverite tudi ponudbo peči in kaminov – tam boste našli moderne in učinkovite modele z veliko varnostnimi izboljšavami.
2) Detektorji ogljikovega monoksida
Gre za majhne, povsem nemoteče in cenovno zelo dostopne naprave, ki rešujejo življenja. Ogljikov monoksid je namreč zelo zahrbten plin: nima vonja, barve in vas lahko preseneti med spanjem, iz katerega se zaradi njega ne boste več zbudili.
Detektor ogljikovega monoksida bi moral predstavljati osnovno opremo vsakega doma ali vikenda, kjer se uporablja plin, peč ali kamin.
Detektor namestite na višino dihanja in redno preverjajte njegovo delovanje s testnim gumbom. Če je vaš trenutni detektor star od 7 do 10 let, ga zamenjajte, saj je življenjska doba senzorja omejena.
Pomembno: dimni alarm ni isto kot detektor ogljikovega monoksida. Prvi vas opozori na ogenj, medtem ko drugi zaznava za človeka neviden, a smrtonosen plin.
3) Elektrika in toplota
Jeseni marsikdo iz omare potegne prenosni grelnik, priklopi podaljšek in misli, da je pripravljen. A večina požarov, ki jih vidim pozimi, se začne ravno tam – pri preobremenjeni vtičnici.
Grelnike zato vedno priklopite neposredno v stensko vtičnico, pri ogrevalnih napravah gre namreč za energijsko zelo potratne naprave, ki potrebujejo čim močnejši in stabilnejši dotok električne energije. Dodatno, če je kabel topel ali mehkejši kot običajno, ga takoj odklopite. Kabla tudi nikoli ne skrivajte pod preprogo.
Če se vam to dogaja pogosto ali če so vaši grelniki že stari, velja razmisliti o nakupu novega. Moderne grelne naprave imajo namreč več varnostnih funkcij kot starejši modeli in varno grejejo, tudi ko jih uporabljate vsak dan.
4) Prezračevanje
Toplota brez zraka ne deluje. Peč ali kamin brez dovoda kisika začne vleči nazaj, kar pomeni dim in nevarne pline v prostoru. Zato nikoli ne zapirajte rešetk ali dovodov zraka – so namreč del varnostnega sistema in hkrati način, da vaš ogrevalni vir diha.
Prezračevanje ima še eno vlogo, o kateri se redko govori – skrbi za kakovost zraka, ki ga dihamo. Pozimi pogosto zatesnimo dom, da bi zadržali toploto, a s tem zadržimo tudi vlago, vonjave in ogljikov dioksid. V takšnem zraku se človek hitreje utrudi, peč pa porablja več goriva.
Predlagam, da ob mrzlem vremenu uporabite kratko, intenzivno prezračevanje. Tri do pet minut popolnoma odprtih oken ustvari hiter pretok, ki izmenja zrak, ne da bi se stene ohladile. To je energetsko najučinkovitejša metoda.
Koristno je tudi, da prostor z ogrevalno napravo opremite s prezračevalno rešetko ali ventilacijo z rekuperacijo, ki ohranja toploto in dovaja svež zrak. V kurilnicah je še posebej pomembno, da je zagotovljen stalni dovod zraka, zato tiste male odprtine nikoli ne poskusite zamašiti s krpo ali izolacijo.
In še nasvet iz prakse: če opazite, da so stekla na peči pogosto zamazana s sajami, je to lahko znak slabega vleka ali pomanjkanja zraka.
5) Razdalje
Vsak ogrevalni vir potrebuje svoj prostor. Ne gre le za estetiko, temveč za varnost in učinkovitost. Kamin oziroma peč na drva naj imata dovolj prostora okoli sebe, saj lahko oddajata veliko toplote. Ob straneh naj bo vsaj od 40 do 80 centimetrov prostega prostora, spredaj pa približno meter do meter in pol – to zagotavlja, da toplota ne poškoduje zaves, pohištva ali preprog.
Pepel vedno odlagajte le v kovinsko posodo s pokrovom, ki jo postavite na negorljivo podlago. Čeprav se zdi, da je ogenj ugasnil, se žerjavica pogosto skriva globlje v pepelu in lahko tli več ur.
Pri električnih grelnikih velja nekoliko manjša razdalja, vendar jih vseeno ne postavljajte preblizu sten ali predmetov. Vsaj 20 do 30 centimetrov ob straneh in okoli meter pred napravo bo dovolj, da toplota kroži in da materiali ne začnejo spreminjati barve ali vonja.
Plinski grelniki so nekoliko močnejši, zato jim pustite več prostora, okoli 40 do 60 centimetrov ob straneh in najmanj meter spredaj.
6) Ogrevalni sistem kot celota
Če imate radiatorsko ogrevanje, odzračite radiatorje, preverite tlak in nastavite termostat. Tudi črpalka in filtri si zaslužijo pregled – nekaj minut dela, pa boste imeli mirno sezono.
Ko se jeseni lotimo priprave na ogrevalno sezono, ne gre za birokracijo, temveč za miren spanec in varnost družine. Pregled naprav, čiščenje dimnika in test detektorjev so male stvari, ki naredijo veliko razliko.
In če ob tem potrebujete novo napravo, detektor ali preprosto dober nasvet – vse, kar potrebujete za varno in učinkovito ogrevanje, najdete v Bauhausu. Obiščite poslovalnico ali spletno trgovino in si zagotovite toplo, mirno in predvsem varno zimo.
Naročnik oglasa je Bauhaus.
