Odrasli spet sestavljajo kocke

Po podatkih Circana so odrasli do aprila 2026 prispevali 35 % k rasti ameriške industrije igrač. Kupcev igrač, starejših od 15 let, je dvakrat več kot leta 2020. Odrasli radi sestavljajo modelčke, ki jih lahko razstavijo, na primer rože ali večje avtomobile. Ne raste pa samo Lego; tudi drugi analogni hobiji, od pletenja do vezenja, so v strmem porastu. Pred potrošniškim algoritmom nas rešujejo največji proizvajalci igrač.

Guardianovi sogovorniki pravijo, da je Lego nadomestil scrollanje in da je sestavljanje neke vrste razstrupljanje. Prav tako hvalijo dirkanje z avtomobilčki, ker hočejo pravi stik z ljudmi namesto toksičnih spletnih skupnosti. Pojavlja se tudi plezanje po drevesih. Skupni imenovalec je utrujenost od slabih novic in feeda, ki se nikoli ne konča. Tega občutka si sogovorniki niso izmislili; doomscrolling se dejansko povezuje s slabšim počutjem in manjšim zadovoljstvom z življenjem.

Raziskovalci z univerze Anglia Ruskin pod vodstvom Helen Keyes so analizirali podatke 7.182 Britancev. Ročna dela so bila povezana z občutkom, da je življenje vredno živeti. Težko rečemo, da vezenje, rezbarjenje in sestavljanje karkoli pozdravi, a gre za zanimivo povezavo. Lego je leta 2022 z anketo ugotovil, da skoraj 90 % vprašanih sestavljanje kock sprosti. Zakaj nas sestavljanje sprosti? Ima jasen konec in viden napredek, torej natanko tisto, česar feed nima. Poleg tega so roke zasedene in telefona fizično ne moreš držati.

Sestavljanje kock se torej povezuje s sproščanjem in občutkom smisla. Napram neskončnemu feedu gre verjetno res za bolj zdravo dejavnost. Vsekakor pa sestavljanje kock ni poceni oblika samopomoči. Sploh večji paketi stanejo tudi več sto evrov; za nekaj dni zabave ni slabo, a tudi ni kaj preveč ceneje od terapije. Past potrošništva je seveda ista kot povsod: kupovanje kompletov kot oblike sprostitve, ki se je nikoli ne lotiš, je samo še en vir dopamina, samo dražji. A če kocke dejansko sestavite in si jih lahko privoščite, ni s hobijem prav nič narobe. Če nekaj ur na teden delaš nekaj, kjer vidiš napredek in kjer je konec jasno definiran, je to v tem svetu že zmaga.