Japonski znanstveniki so s pomočjo dojenčkov dognali, da največ ugodja ponudi tisti objem, ki ni ne premlačen ne prečvrst in ki ga dobimo od staršev. Ekipa znanstvenikov univerze Taho je pri dojenčkih zbirala odzive na različne pritiske med objemanjem in razlike v odzivu, ko so ga dobili od staršev ali drugih ljudi.

Med drugim so spremljali otrokovo bitje srca in s senzorji merili moč pritiska roke odraslega. Odziv otroka so na podlagi tega razvrstili v tri skupine, in sicer le držanje v roki, srednje močan objem in močan stisk. Rezultati, objavljeni v znanstveni reviji Cell, kažejo, da so se med srednje močnim objemom otroci pomirili bolj kot zgolj med držanjem na rokah, učinek pa se je zmanjševal, bolj ko se je povečeval stisk objema.

Dolžino objema so raziskovalci omejili na 20 sekund, saj se praktično ni bilo mogoče izogniti slabi volji otročička, če so ga objemali dlje kot minuto. Ni pa presenetljivo, da so se dojenčki, starejši od 125 dni, umirili hitreje, če jih je objela mati kot pa neka neznana ženska. Na podlagi tega so sklenili, da je najboljši mamin objem srednje intenzivnosti. Pri tem blagodejnih učinkov objema niso deležni zgolj otroci, saj so tudi starši kazali večje znake mirnosti, ko so objeli svojega otroka. Vemo namreč, da se med telesnim stikom sprošča hormon oksitocin, t. i. hormon ljubezni, a so znanstveniki v isti sapi dodali, da so bili poskusi prekratki, da bi lahko to ugodje pripisali delovanju tega hormona.

S temi poskusi so znanstveniki prvič izmerili psihološki vpliv objema na otroka, študija pa bi lahko še dodatno okrepila vez med otrokom in staršem, igrala pa bi lahko tudi pomembno vlogo pri raziskavah otroške psihologije, tudi morda pri odkrivanju avtizma, je pojasnil eden od avtorjev raziskave Hiromasa Funato.