Ob rdečih alarmih najbolj uživamo

Kateri stili kajtanja obstajajo?

Obstaja več stilov kajtanja. V osnovi lahko delimo kajtanje na snegu in vodi. V obeh različicah bi lahko našli še posebne stile kot so: freeride, freestyle, race, big air… Stilov je vedno več, saj v tem športu res ni omejitev. Po celem svetu imamo vodo, sneg in vetrove. Na začetku se je kajtalo bolj na odprtem, v globoki vodi. Potem smo šli v lagune. Vse več je ekspedicijskih odprav na vodi in snegu. S pomočjo smuči in kajta so prečkali Grenlandijo in Islandijo. V poletnem obdobju so zelo zanimiva velika azijska in patagonska jezera. Ne glede na stil kajtanja, nas druži veselje do športa in narave, zato je marsikomu izmed nas kajtanje postal kar življenski slog, oziroma aktivni način preživljanja prostega časa. Ne delimo se na ene in druge, vsi skupaj smo velika kajt družina.

Kako se kajtanje na vodi razlikuje od kajtanja na snegu?

V obeh primerih je tvoj motor kajt, razlika je predvsem v spodnjem delu opreme, ki mora biti primeren podlagi, katero izkoriščamo za drsenje. Na snegu lahko uporabljamo smuči ali snowboard, na vodi pa deske, ki jih uporabljajo »wavesurferji« in »wakeboarderji«. Pri kajtanju na vodi je teren največkrat raven, na snegu pa lahko izbiramo tudi bolj razgibane terene. Lahko začneš na ravnini kot je Ljubljansko polje, Bloška planota ali letališče Lesce. Prava zgodba pa se začne, ko greš v hribe nad gozdno mejo. Poiskati moraš manj skalnate in bolj položne hribe. Pri nas je dober primer Velika planina. S kajtom se voziš po njej. Primerni hribi so tudi v Avstriji, Franciji, Švici in Črni gori. Na snegu imaš lahko smučke ali "snowboard". Kajtanje na snegu dosega maksimalne hitrosti tja do 130 kilometrov na uro, na vodi pa nekaj nad 100 kilometrov na uro. Kajtanja po snegu se da naučiti v štirih do šestih urah, na vodi pa traja kako uro dlje. Imeli smo nekaj učencev, ki so se tudi kajtanja na vodi naučili v štirih urah oziroma enem dnevu.

Obstaja pri kajtanju starostna omejitev?

Otroci od osmega leta naprej že kajtajo, priporočljivo pa je, da imajo nekje vsaj 30 do 35 kilogramov. Nekateri so že zelo dobri v mlajših najstniških letih. Učil sem ljudi, stare od osem pa tudi do več kot 60 let. Otroci so hitreje dojemljivi. Mlajše kot je naše telo, lažje in hitreje se učimo novih motoričnih gibanj, z leti pa potrebujemo več časa in več ponovitev za dosego podobnih rezultatov. Z moderno opremo in s pravilnimi metodami učenja, katere smo razvili z leti izkušenj, se v povprečju ljudje naučijo kajtati v manj kot desetih urah. V tem času speljejo in naredijo prve vožnje s kajtom.

Katera vrsta kajtanja ti je najljubša?

Kot skakalec želim biti v zraku čim dlje. Zato mi je najljubša vrsta "big air", ki vsebuje skoke, trike in rotacije. Všeč mi je tudi "freeride" oziroma prosta vožnja. Zapeljem se okoli po zalivu, vmes malo skačem, na kakšnem delu najdem dobre valove, s katerimi se poigram, se zapeljem do kakšne lepe, zanimive točke in se vrnem nazaj na začetek. Včasih s sabo vzamem vodoodporni nahrbtnik s hrano, pijačo in telefonom in se z vsaj dvema prijateljema odpravim na daljši izlet. Vmes pristanemo na kakšnem otoku, plaži za krajši odmor, na vodi pa ostanemo 3-4 ure. Občutki pri "big airu" so zelo podobni kot pri skokih iz Planice. V obdobju poletov, sem že nekaj dni pred prvim poletom čutil adrenalin. Včasih je bilo na predvečer težko zaspati. Ko si na rampi, po navadi padeš v nekakšen trans. Veš da si pripravljen, moraš si zaupati in greš. S podobnimi občutki se srečujem pri kajtanju, še posebej kadar je napoved vetra res močna in veš da se bo naslednji dan skakalo visoko. Včasih malo izzivamo naravo. Ko so podani rdeči alarmi od ARSO-ta in priporočajo, da ne zapuščamo domov, izkušeni kajterji najbolj uživamo. "Big air" izvajamo v vodi, na snegu pa gre bolj za "freeride". Zelo dobri kajterji na snegu iz visokih hribov letijo kot z jadralnim padalom. Francozi so zelo dobro razvili alpski stil, kar pomeni, da se s kajti odvlečejo na vrh hriba, kjer ga pospravijo v nahrbtnik in prosto odsmučajo v dolino. Kajtati mi je najljubše na snegu, saj nagib terena doda temu tridimenzionalnemu športu še četrto dimenzijo. Občutek je podoben, kot da bi visel na letečemu vrtiljaku. Ker sem bivši smučarski skakalec, so moja prva izbira za kajtanje na snegu smuči. Veliko ljudi pa kajta tudi na »snowboardu«.