Mož, ki je 28 let pešačil domov: neverjetna življenjska zgodba Karla Bushbyja

Ko je leta 1998 zapustil južni konec Južne Amerike, je nameraval domov prispeti v približno 12 letih. Namesto tega je Karl Bushby na svoji poti vztrajal skoraj tri desetletja in prehodil okoli 50.000 kilometrov. Njegova odprava, poimenovana Goliath Expedition, danes velja za enega najbolj nenavadnih in vztrajnih pustolovskih podvigov sodobnega časa.

Nekdanji britanski padalec iz Hulla je sredi devetdesetih let od očeta prejel rojstnodnevno voščilnico, v kateri je bila opisana razprava o tem, ali bi bilo mogoče peš priti iz Londona v New York prek Beringove ožine. Ideja ga je tako prevzela, da je na zemljevidu potegnil črto od Velike Britanije vse do skrajnega juga Čila. Takrat se je rodila ideja za odpravo, ki je zaznamovala njegovo življenje.

V začetku novembra 1998 je stopil iz mesta Punta Arenas v Čilu in se odpravil proti domu. S seboj je imel le nekaj sto dolarjev, voziček z opremo in dve strogi pravili, ki ju ni prekršil niti enkrat.

Bushby si je zadal, da med potjo ne bo uporabljal nobenega prevoznega sredstva za napredovanje na poti. Poleg tega se ni smel vrniti domov, dokler tja ne prispe peš. Če so ga zaradi vizumov ali drugih okoliščin prisilili zapustiti državo, se je moral vedno vrniti na točno tisto mesto, kjer je pot prekinil, in od tam nadaljevati.

Kar naj bi po prvotnih ocenah trajalo okoli 12 let, se je zaradi političnih zapletov, finančnih težav, pandemij, vizumskih omejitev in drugih nepredvidenih okoliščin razvleklo na skoraj 28 let.

Na poti je prehodil 30 držav na štirih celinah. Med najbolj zahtevnimi deli odprave je bilo prečkanje zloglasnega območja Darienske vrzeli med Kolumbijo in Panamo, kjer ni običajnih cestnih povezav in ki velja za eno najbolj neprehodnih območij na svetu.

Še večji izziv ga je čakal na skrajnem severu. Leta 2006 sta z raziskovalcem Dimitrijem Kiefferjem prečkala Beringovo ožino, pri čemer sta hodila po nestabilnem morskem ledu, mestoma pa morala tudi plavati med ledenimi ploščami. Med odpravo so ju pridržale ruske oblasti, a se je Bushby pozneje vendarle lahko vrnil in nadaljeval svojo pot.

Med dolgimi leti na poti je doživel številne nevarne situacije, od srečanja s polarnim medvedom do reševanja z ledene plošče, ki jo je odnašalo na odprto morje.

Eden najbolj simboličnih trenutkov se je zgodil 5. oktobra letos, ko je po skoraj treh desetletjih ponovno dosegel Veliko Britanijo. Ker ni želel prekršiti svojih pravil, je britansko obalo pri Doverju dosegel s plavalnim podvigom prek Rokavskega preliva.

Bushby se je na pot odpravil kot 29-letnik, na domača tla pa je znova stopil kot 57-letnik, kar pomeni, da je tej odpravi posvetil skoraj polovico svojega življenja.

Po vseh teh tisočih kilometrih hoje bi marsikdo pričakoval zgodbo o tem, kako nevaren in nepredvidljiv je naš svet. Samo čez Rusijo je zaradi zahtevnosti poti, vremena, političnih razmer in birokratskih ovir potoval skoraj 10 let. Pa vendar ima avanturist po vseh teh izkušnjah na našo družbo povsem drugačen pogled.

Kot je dejal novinarjem dan pred prihodom domov, je na poti vsakič znova doživel prijaznost in gostoljubnost s strani neznancev. In to ne glede na državo, kulturo ali jezik. Po njegovih besedah živimo v precej boljšem svetu, kot se nam pogosto zdi ob spremljanju vsakodnevnih novic. Mladim zato svetuje, naj čim več potujejo, saj je prav spoznavanje drugih kultur ena najboljših življenjskih šol.

Bushbyjeva vrnitev domov je trajala skoraj trikrat dlje, kot je po legendi trajalo Odisejevo vračanje v Itako. Ko so ga na to spomnili novinarji, se je le nasmehnil in pripomnil: "Odisej je bil kar malo amater. No, bom pa prizanesljiv do njega, saj jaz med potjo nisem srečal nobenega kiklopa."

Vir: AP in Gulf Today