Ne želim se boriti za preživetje ...

V preteklosti si bil smučarski skakalec. Nastopal si v družbi Primoža Peterke, Roberta Kranjca in drugih. Kako to, da si zamenjal smučarske skoke za kajtanje?

Zamenjava se je zgodila zelo hitro. Lahko bi pričakoval nekaj takega v svojem življenju. Kot smučarski skakalec sem bil vedno izpostavljen adrenalinu. Rastel sem s skakalnicami. Z vsako novo in večjo, je prišel nov adrenalin. Največ sem ga imel na planiški velikanki. Ko sem zaključil svojo profesionalno skakalno zgodbo, sem se odpravil v trenerske vode. Sedem let sem treniral mlajše generacije. Vmes sem zaključil Fakulteto za šport. V nekem trenutku sem se začel rekreativno ukvarjati s kajtanjem. V prve pol ure mi je postalo jasno, da takšnega športnega rekvizita še nisem imel v rokah. Ima ogromno naravne moči, katero lahko upravljam. Sem športnik po duši. Ukvarjal sem se z marsikaterim športom. Kajtanje pa mi daje nekaj več. Zanimivo je že od samega začetka. Kmalu začneš s triki, saj gre za šport, kjer hitro napreduješ. Ko si boljši, lahko skočiš tudi do 25 metrov v višino in 100 metrov v daljino. Kombinacija svobode, narave, športa, rekreacije, adrenalina, potovanj in počitnic je dala končni pečat kajtanju kot mojemu prvemu športu. Dokaj hitro sem iz skakalno-trenerskih vod prestopil v kajterske vode in postal učitelj. Trdo agregatno stanje vode sem zamenjal za mehko (smeh).

Obstajajo med kajtanjem in smučarskimi skoki določene podobnosti?

Pri obeh športih je veter zelo pomemben. Kot skakalec sem imel vedno željo, da veter piha od spodaj proti meni. Pri kajtanju pa je bolje, da mi piha v hrbet. To je glavna razlika. Oboje pa je pomagalo pri daljših skokih. Izkušeni kajterji si želimo močnejših vetrov, pri skokih pa nas hitri vetrovi kar motijo. Kajtanje se začenja nekje pri vetrovih od pet metrov na sekundo naprej. S sodobno in prilagojeno opremo je dovolj že dva do tri metre na sekundo. Pri skokih pa se že zelo pozna, ko piha pet metrov na sekundo. Takšna hitrost vetra skakalce že močno moti. Pri kajtanju smo zelo veseli, ko močno piha. V osnovi pa sta oba športa zelo tehnična. Kadar hočemo kaj doseči na silo, na koncu ne dobimo pravega rezultata.

Kot skakalec si nastopil na Zimskih olimpijskih igrah, svetovnem prvenstvu itd. Ti je kdaj žal, da nisi v tem športu vztrajal dlje časa?

Vsekakor. V srcu ostajajo skoki moj prvi šport. Zelo rad jih spremljam. Še vedno sem v kontaktu z določenimi aktivnimi fanti iz moje generacije. Recimo z Robertom Kranjcem, ki še kar vztraja. Dobro mu gre. Uživa v tem športu. Tudi sam bi rad še malo užival v tem. Na žalost pri smučarskih skokih ni rekreacije. Gre za veliko hitrost, ki je zelo nevarna. Po nekaj letih neaktivnosti bi se brez vaj in priprav težko spravil na skakalnico. Ko gledam fante po televiziji, v mislih skačem z njimi. Še posebej v zadnjem obdobju, ko so »superslowmotion« posnetki tako dobri, so užitki ob gledanju še toliko boljši, analiza tehnike odskoka in leta pa še toliko bolj podrobna. Razumem tehniko. Lahko bi rekel, da jo imam v nogah. Zanimivo bi se bilo vrniti na skakalnico in leteti na njej. Kajtanje me je skozi vsa ta leta ohranjalo športno aktivnega. Še vedno se počutim "fit", čeprav osemnajst let ne treniram več profesionalno v telovadnicah in ne premetavam uteži. Kajtanje je zelo popolna rekreacija. Med kajtom in desko se nahaja tvoje telo. To je prehodni člen, ki prenaša sile od kajta na desko. Kadar se pelješ lahkotno, ne potrebuješ veliko moči, so pa zelo aktivne vse stabilizacijske mišične skupine. Kot skakalec sem si večkrat zvil gleženj, kot kajterju se mi to ne dogaja več, saj med vodenjem deske zelo okrepiš mišice okoli gležnja. Ko kajtaš bolj zares in obenem skačeš, lahko to primerjamo z zelo funkcionalno fitnes napravo. Celotno telo je visoko aktivno, hkrati pa je vključeno veliko koordinacije, ravnotežja in percepcije. Lahko bi rekli, da te kajtanje ohranja mladega. Zaradi kajtanja se počutim, da bi lahko šel tudi še na skakalnico. Če bi želel, da bi normalno izpadlo, bi si moral vzeti še mesec ali dva, se raztegniti in dodati nekaj eksplozivnosti. Tako bi lahko skočil, kakor se spodobi. Ne želim se peljati čez skakalnico in se boriti za preživetje (smeh).

Obstaja kakšna podobnost med učenjem smučarskih skokov ter kajtanja?

Oba športa se je treba učiti postopoma. Nekateri si predstavljajo, da z malo vaje lahko že skačeš v Planici. Ni tako enostavno. Začneš na majhnih skakalnicah z osnovnimi vajami. Najprej izvajaš krajše skoke in postopoma rasteš s športom do velikanke v Planici. Prav tako se je kajtanja treba učiti postopoma. Najprej se spoznaš s samim kajtom, nato greš v vodo in na koncu dodaš še desko. Lahko rečem, da tudi s kajtanjem rasteš z vsakim novim dnem.