Naš planet se topi: v Alpah že 40 odstotkov ledu manj!

Triglavski ledenik je ob začetku meritev pred 69 leti meril več kot 15 hektarjev, ob koncu lanske talilne dobe pa je meril le še 3,6 hektarja, so zapisali pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. A ni edini, ki se tako drastično krči. Taljenje ledenikov je globalni pojav, ki kaže, da je ohlajevalni sistem Zemlje klonil pod pritiskom globalnega segrevanja. O tem so se med drugim razpisali v raziskavi, ki jo je opravil inštutut za raziskovanje klimatskih sprememb v Potsdamu v Nemčiji, objavljeni v publikaciji Science Advances.

Klimatske spremembe bodo močno vplivale na naše življenje, trdijo raziskovalci – na okolje, živali in ljudi. V dobi, ko naj bi bil ledenik največji, je bil na Arktiki letos najmanjši odkar opravljajo meritve. Tudi na Antarktiki ni nič bolje. V zadnjih 50 letih je tam povprečna temperatura narasla za 3 stopinje Celzija, kot posledica pa se je skrčilo 87 odstotkov ledenikov, 9 ledenih plošč pa je doživelo kolaps.

Tudi v gorovjih, kjer so nekoč bile velike ledene plošče, so te vse manjše. Himalaja, Patagonija, gorovje na Aljaski, Alpe, Ural in druga gorovja, ki so v toplih mesecih vir sladke vode, pomembna tudi za agrikulturo, so vse bolj skalnata in vse manj poledenela ter prekrita s snežno odejo. V gorovjih naj bi se skrčilo že do 75 odstotkov ledenikov, trdijo raziskovalci. "Težave niso tako daleč, kot se nam zdijo. Od ledu so odvisne količine sladke vode na našem planetu, blažitev klimatskih vlivov in vzdrževanje temperatur vede v oceanih v ravnovesju. emisije toplogrednih plinov," pišejo pri WWF (World Wide Fund for Nature, svetovni nevladni organizaciji za varstvo narave). Taljenje ledu ogroža številne živalske vrste. Od zadostne količine ledu je odvisno življenje nekaterih kitov, pingvinov, mrožev, polarnih medvedov in mnogih drugih. Kar dve tretjini bi jih lahko poginilo do leta 2050, ocenjujejo.

Gladina se dviga hitreje kot so pričakovali?

V nevarnosti naj bi bilo - zaradi morebitnega dviga gladine oceanskih voda – po njihovih grobih ocenah okoli 360 milijonov ljudi. London, Amsterdam New York, Miami, Benetke, Rim, Šanghaj, Bangkok, del Egipta in še mnogo drugih velikih in manjših krajev bi preplavile oceanske vode. Pri inštitutu za raziskovanje klimatskih sprememb v Potsdamu pravijo, da bi, če bi se stopil ves led na Antarktiki, gladina oceanov narasla za skoraj 49 metrov. S takšno hitrostjo taljenja, kot jo doživljamo trenutno, bi se polovica lahko stalila v naslednjih 1000 letih. Na desetletje ocenjujejo, da bi se gladina lahko dvignila za približno 30 centimetrov. Ker bi se stalil tudi preostali led na Zemlji, bi skupno, če bi se resnično stalil ves led, gladina voda narasla za okoli 61 metrov, navaja Ricarda Winkelmann, raziskovalka na potsdamskem inštitutu in vodja nedavno objavljene raziskave. Da bi za popolno taljenje ledu na Antarktiki potrebovali le okoli 1000 let takšnega segrevanja, kot je trenutno, je dejstvo, ki je šokiralo raziskovalce. Pričakovali so, da bi za to potrebovali vsaj okoli 10.000 let.

Znanstvenikov, ki proučujejo zgodovino Zemlje, to sicer ne preseneča tako zelo. Profesor Robert E. Kopp z univerze Rutgers, ki se ukvarja s proučevanjem oceanov in zgodovino Zemlje, a pri študiji ni sodeloval, pravi, da so paleoklimatologi že pred časom ugotovili, da je bila Antarktika nekoč zelen kontinent, ki je poledenel pred okoli 35 milijoni let, dvigi vodnih gladin pa so se v zgodovini tudi že pojavljali. Ljudje smo naučeni, da je gladina vode stalnica, saj je načeloma bila v zadnjih tisoč letih relativno stabilna. V zgodovini pa je bilo veliko nihanj, v tisočih let tudi za več deset metrov. Kot še trdijo raziskovalci, je debelina ledu odvisna tudi od tega, koliko fosilnih goriv še nameravamo kuriti. Drastično zmanjšanje uporabe teh goriv bi lahko pomagalo ohraniti količine ledu oziroma vsaj upočasniti taljenje. Če bi pokurili vsa fosilna goriva, bi ogreli zemeljsko ozračje za približno 6,5 stopinj Celzija, trdijo.