Moskisvet.com
Jenny
Novice

Na vsak način je želela postati nuna

S.C.
05. 10. 2012 15.42
3

Ker je odraščala v katoliški družini, si je svetlolasa ameriška igralka kot majhna deklica želela postati nuna, a jo je pot zanesla v popolnoma drugo smer.

Danes 40-letna ameriška igralka in model Jenny McCarthy, ki jo med drugim poznamo kot bivšo ženo Jima Carreya in predvsem kot Playboyevo zajčico, je priznala, da je kot majhna deklica sanjala o povsem drugačni 'karieri'. “Prepričana sem bila, da je moje poslanstvo postati nuna in da bi si tako lahko zagotovila mesto v raju,“ se svojih naivnih otroških sanj spominja svetlolasa lepotica. “Premislila sem si žele takrat, ko sem ugotovila, da ne bi smela imeti otrok. Vseeno mi je bilo pomembnejše postati mama kot priti v raj.“ In tako je, namesto da bi po svetu hodila popolnoma zakrita, raje odvrgla vse krpice za moško revijo in tudi v prostem času moško populacijo zapeljevala v seksi oblačilih. Zakaj pa ne, takšno telo bi bilo res škoda skrivati. In povrh vsega ji je uspelo tudi izpolniti svoje sanje – postala je mama.

Jenny
Jenny FOTO: Facebook
Jenny
Jenny FOTO: Facebook
Jenny
Jenny FOTO: Facebook

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Predsednik JFK nagovori medije Dame in gospodje, beseda tajnost je neprijetna v svobodni in odprti družbi. In mi kot ljudje, smo po naravi in zgodovinsko proti tajnim družbam, tajnim prisegam in tajnim postopkom. Dolgo časa nazaj smo se odločili da nevarnosti prekomernega in neupravičenega prekrivanja dejstev močno presegajo nevarnosti, zaradi katerih naj bi bilo to opravičeno. Celo danes je malo vrednosti v nasprotovanju grožnjam zaprte družbe s posnemanjem njenih samovolnjih omejitev. Celo danes je malo vrednosti v ohranitvi naše države, če naše vrednote ne preživijo skupaj z njo. Obstaja zelo velika nevarnost, da bo naznanjena potreba po povečanju varnosti zasežena s strani tistih, ki nestrpno hočejo razširiti njen namen do skrajnih meja uradne cenzure in prikrivanj. Tega ne nameravam dopustiti do obsega, ki je v moji kontroli. In noben uradnik moje administracije, naj bo njegov položaj visok ali nizek, civilen ali vojaški, ne sme interpretirati mojih današnjih besed kot izgovor za cenzuro poročil, da zaduši nesporazume, da prikrije naše napake, ali prikrije tisku in javnosti dejstva, ki si jih zaslužijo vedeti. Kajti po vsem svetu nam oporeka enotna in kruta zarota, ki računa predvsem na tajne posle za širjenje svojega vpliva – na infiltraci namesto invaziji, na prevratu namesto izboru, na ustrahovanju namesto svobodni izbiri, na gverilstvu ponoči namesto vojske podnevi. To je sistem, ki je vpoklical ogromna človeška in materialna sredstva v močno povezano zgradbo, v zelo učinkovito mašinerijo, ki vključuje vojaške, diplomatske, obveščevalne, ekonomske, znanstvene in politične operacije. Njihove priprave so tajne, ne javne. Njihove napake so zakopane, ne na naslovnicah. Njihove disidenti so utišani, ne poveličevani. Noben strošek ni vprašljiv, nobena govorica natisnjena, nobena skrivnost razkrita. Noben predsednik se ne bi smel bati javnega preiskovanja njegovega programa. Kajti preko tega preiskovanja pride do razumevanja, in iz tega razumevanja pride podpora ali nasprotovanje. In oboje je potrebno. Ne prosim vaših časopisov, da podpirajo administracijo, ampak vas prosim za pomoč v gromozanski nalogi informiranja in opozarjanja Ameriških državljanov. Kajti imam popolno zaupanje…..v odziv naših državljanov kadarkoli so popolnoma informirani. Jaz niti ne bi mogel zadušiti oporekanja med vašimi bralci – celo pozdravljam ga. Ta administracija namerava biti iskrena do svojih zmot, kajti moder mož je nekoč rekel: “Zmota ne postane napaka, dokler si jo pripravljen popraviti.” Mi nameravamo sprejeti popolno odgovornost za naše napake in pričakujemo, da boste pokazali na njih, ko jih bomo zgrešili. Brez razprave, brez kritike nobena administracija in nobena država ne more uspeti – in nobena republika ne more preživeti. Zaradi tega je Atenski zakonodajalec Solon razglasil za zločin, če se je kak državljan uprl oporekanju. In zaradi tega je bil naš tisk posebno zasčiten s prvim členom ustave – edini posel v Ameriki posebno zaščiten z ustavo – primarno ne za duhovičenje in zabavo, ne da napihne nepomembno in čustveno, ne da enostavno da javnosti to kar hoče – ampak da obvešča, da prebuja, da refleksira, da jasno razloži naše nevarnosti in naše priložnosti, da pokaže na naše krize in naše izbire, da vodi, oblikuje, izobražuje in včasih celo razjezi javno mnenje. To pomeni večji obseg in analiziranje mednarodnih sporočil – kajti nič več ni daleč in tuje, ampak na dosegu roke in domače. To pomeni večjo pozornost za izboljšanje razumevanja poročil kot tudi izboljšanje prenosa. In to končno pomeni, da mora vlada na vseh ravneh zadostiti svojim zahtevam, da vam omogoči največjo možno informiranost zunaj najožjih meja nacionalne varnosti. Tako je tiskani medij tisti – zapisovalec človeških dejanj, čuvaj njegove vesti, prenašalec njegovih sporočil – od katerega pričakujemo moč in pomoč, prepričani, da bo z vašo pomočjo človek postal to, za kar se je rodil: svoboden in samostojen.
A je kaj takega sploh mogoće ??? Dajte še enkrat preverit, predno boste čez 14 dni spet objavili.
A je to predvsem druga smer???
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 1068