Mož, zaradi katerega je trepetala vsa Slovenija

Strastni alpinist, ki je sicer živel v Kamniku, je osvajal svetovne vrhove in presenečal javnost: leta 1999 je osvojil 8-tisočaka Dhaulagiri, leta 2005 šokiral s helikoptersko reševalno akcijo iz stene 8.125 metrov visokega Nanga Parbata, ko je reševanje spremljala širša javnost in vsi smo stiskali pesti, da bi se vse izšlo po načrtih.

Kot tretji na svetu in prvi Neameričan se je povzpel na vrh stene El Capitana v narodnem parku Yosemitev v Kaliforniji in osvojil številne najvišje vrhove sveta. Žal je prišlo novembra leta 2009 do tragedije. Humar se je samostojno podal na plezalski podvig po južni steni 7.227 metrov visokega Langtang Lirunga v Himalaji.

Kot pravijo tamkajšnji prebivalci, gre za sveto goro in bogovi ne marajo, da se pleza nanjo. Na višini 6.300 metrov si je Humar zlomil nogo, nekateri menijo, da je imel tudi poškodovana rebra in hrbtenico. Na dan nesreče se je še javil v bazni tabor, nato se je začela iskalna akcija, saj se je nenadoma prenehal javljati. Njegovo truplo so švicarski alpinisti našli, po tem ko je tam ležalo že kakih 4 ali 5 dni. Družina se je odločila za pogreb v Nepalu, kjer mu je tudi uredila grob v nepalskem slogu.

Humarja ni več, a njegov duh ostaja. Vedno bo eden največjih alpinistov na svetu, človek, ki je navduševal s svojo življenjsko energijo in neizmerno vztrajnostjo.

OSEBNA IZKAZNICA:

- rojen: 18. februar 1969
- umrl: 10. november 2009, Langtang Lirung
- klub: Alpinistični odsek Kamnik

Nagrade:
- Zlati cepin za vzpon na Ama Dablam (1996)
- Slovenski alpinist leta 1996
- 2000, nominacija za zlati cepin za vzpon na Daulagiri (Francija, 1999)
- Bloudkova nagrada (1999)
- Častni znak Republike Slovenije (1999)
- Encijan za življenjsko delo (2000, Trento, Italija), prejel ga je z legendarnima Reinholdom Messnerjem in Edmondom Hillaryjem
- Nominacija za zlati cepin za Aconcaguo (Francija, 2004)

Najpomembnejši osvojeni vrhovi:
13. november 1994: Ganeš V., (6989 m)
6. maj 1995: Anapurna 1 (8091 m), solo vzpon
4. maj 1996: Ama Dablam (6828 m)
2. november 1996: Bobaje (6808 m), solo vzpon
1. oktober 1997: Lobuče (6119 m), solo vzpon
9. oktober 1997: Pomuri (7165 m)
31. oktober 1997: Nuptse (7742 m)
26. oktober 1998: El Capitan [1] (2307 m), solo vzpon
2. november 1999: Daulagiri (8167 m), solo vzpon
8. november, 2002: Šiša Pangma, (8046 m)
22. december 2003: Aconcagua (6960 m)
23. april 2005: Cholatse (6440 m)
november 2009: Langtang Lirung, Nepal (7227 m).
Lani, ob 5. obletnici Humarjeve smrti, je novinar David Stropnik s Humarjevo družino obiskal Tomažev grob v Himalaji ter se za Epilog pogovarjal s šerpo, ki je zadnji videl Tomaža živega in s Humarjevimi najbližjimi.