Tiha nevarnost, ki predstavlja največjo grožnjo svetu

Naslednja velika vulkanska katastrofa bo po mnenju strokovnjakov verjetneje posledica mirujočih in slabo spremljanih vulkanov, kot pa znanih velikanov, kot sta Etna na Siciliji ali Yellowstone v ZDA. Ti skriti vulkani izbruhnejo pogosteje, kot si večina ljudi predstavlja, njihovi učinki pa so lahko daljnosežni in globalni.

Kot navajajo raziskovalci, se v regijah, kot so Pacifik, Južna Amerika in Indonezija, izbruh vulkana brez zabeležene zgodovine zgodi vsakih 7–10 let.

Novembra 2025 je vulkan Hayli Gubbi v Etiopiji izbruhnil prvič v vsaj 12.000 letih. Pepelni oblaki so segali 13,7 kilometra visoko, vulkanski material pa je dosegel celo Jemen in severno Indijo.

Podoben primer je mehiški vulkan El Chichón, ki je leta 1982 po stoletjih mirovanja eksplozivno izbruhnil. Vroči plazovi kamenja, pepela in plina so uničili džunglo, zajezili reke in zasuli stavbe. Umrlo je več kot 2000 ljudi, razseljenih pa je bilo 20.000 prebivalcev.

Posledice so segle daleč preko Mehike – žveplo iz izbruha je v zgornjih plasteh ozračja oblikovalo odsevne delce, kar je ohlajalo severno poloblo in premaknilo afriški monsun proti jugu. To je povzročilo ekstremno sušo, ki je med letoma 1983 in 1985 privedla do lakote v Etiopiji, kjer je umrlo približno milijon ljudi.

Kljub tem lekcijam globalne naložbe v vulkanologijo niso sledile tveganjem. Manj kot polovica aktivnih vulkanov je ustrezno spremljana, raziskave pa se nesorazmerno osredotočajo na nekaj dobro znanih.

"O enem vulkanu, Etni, je objavljenih več študij kot o vseh 160 vulkanih Indonezije, Filipinov in Vanuatuja skupaj," opozarjajo strokovnjaki. Gre za najbolj gosto poseljene vulkanske regije na svetu, ki pa so hkrati najmanj raziskane.

Psihološke pristranskosti pogosto vodijo v napačno oceno tveganja:

Pristranskost normalnosti – če vulkan ni izbruhnil več generacij, ga ljudje nagonsko smatramo za varnega.

Hevristika razpoložljivosti – bolj znani vulkani ali nedavni izbruhi se zdijo grozeči, oddaljeni pa ostajajo spregledani.

Pristranskost odziva – največ vlagamo šele po nesreči. El Chichón so začeli spremljati šele po katastrofi leta 1982.

A statistika je jasna: tri četrtine velikih izbruhov izvirajo iz vulkanov, ki so mirovali vsaj 100 let.

Ko se vulkani spremljajo, ko skupnosti vedo, kako se odzvati, in ko je komunikacija med znanstveniki in oblastmi učinkovita, je mogoče rešiti na tisoče življenj. To dokazujejo primeri:

- Pinatubo (Filipini, 1991),

- Merapi (Indonezija, 2019),

- La Soufrière (Saint Vincent, 2021).

Da bi zapolnili vrzeli, je bila ustanovljena organizacija Global Volcano Risk Alliance, ki se osredotoča na predhodno pripravljenost na izbruhe z velikim vplivom. Cilj je okrepiti zmogljivosti spremljanja, podpreti skupnosti in izpostaviti spregledana tveganja.

"Zgodnje ukrepanje, namesto odziva po nesreči, ima največ možnosti, da preprečimo, da bi naslednji skriti vulkan postal globalna kriza," poudarjajo ustanovitelji.

Povzeto po Science Alert