Nekoč je novega papeža izbral golob, tokrat odloča 133 kardinalov

Po smrti priljubljenega papeža Frančiška 21. aprila 2025 se je katoliški svet pogreznil v žalovanje. Na njegovem pogrebu 26. aprila se je v Rimu zbralo več kot 400.000 ljudi, med njimi tudi številni svetovni voditelji. Zdaj pa je vsa pozornost usmerjena v konklave, ki se začenja v prečudoviti Sikstinski kapeli. 133 kardinalov, mlajših od 80 let, v strogi tajnosti izbira novega papeža, za njegovo izvolitev pa je potrebna dvotretjinska večina. Svet tako z nestrpnostjo pričakuje, kdo bo nasledil papeža Frančiška in vodil 1,4 milijarde katoličanov po svetu. 

Konklave je eden najbolj skrivnostnih in pomembnih dogodkov v Katoliški Cerkvi, ki združuje duhovni razmislek in strogo tradicijo.

Najdaljši konklave v zgodovini

Po smrti papeža Klemna IV. leta 1268 je zaradi političnih sporov konklave trajal kar 1.006 dni. To je pripeljalo do uvedbe strožjih pravil, vključno z omejitvijo prehrane kardinalov, da bi pospešili odločitev.

Po 18 mesecih so kardinale zaprli v papeško palačo v mestu Viterbo blizu Rima in jim zmanjševali količino hrane. Da bi pospešili odločanje, so nezadovoljni lokalni prebivalci junija 1270 celo odstranili streho palače. Pri tem jih je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP očitno navdihnila domislica nekega angleškega kardinala, da bi se brez strehe lahko mednje neovirano spustil Sveti Duh.

Septembra 1271 so nato izvolili papeža Gregorija X., ki je leta 1274 uvedel pravilo, da morajo biti kardinali med konklavom zaklenjeni. Uvedel je tudi pravilo, da se morajo sestati deset dni po smrti papeža in da jim morajo sčasoma zmanjševati količino hrane. Če odločitve niso sprejeli v treh dneh, so dobili le en glavni obrok namesto dveh. Po petih dneh pa so jim dali samo še kruh, vodo in vino, navaja ameriški novinar in pisatelj John L. Allen.

Izvor besede konklave

Beseda izhaja iz latinščine "cum clave", kar pomeni "s ključem". Po dolgotrajnem konklavu v 13. stoletju so namreč kardinale zaklenili v prostor, da bi pospešili odločitev.

Tajne volitve

Kardinali glasujejo tako, da na volilne lističe zapišejo ime tistega, za katerega po svojem prepričanju in navdihu Svetega Duha menijo, da je najprimernejši za poglavarja Rimskokatoliške Cerkve. Vsak dan lahko opravijo štiri glasovanja, kandidat pa je izbran, ko dobi najmanj 89 glasov.

V čakanju belega dima

Po vsakem glasovanju se glasovnice sežgejo. Če se iz dimnika pokadi črn dim, to pomeni, da papež še ni izvoljen, bel dim pa oznanja novo izvolitev. Se je pa v preteklosti že zgodilo, da je bil dim nejasne barve – siv, temno bel ali celo rjavkast. Zato danes uporabljajo kemične mešanice, da se barve ne da zgrešiti.

Volilno pravico imajo le kardinali, mlajši od 80 let

Po pravilih, uvedenih leta 1970, lahko v konklavu glasujejo le kardinali, ki ob smrti papeža še niso dopolnili 80 let. Trenutno je takšnih 135, a sta dva zaradi bolezni udeležbo odpovedala. Se pa nekateri kardinali lahko odpovejo sodelovanju. Tako se je odločil kardinal Angelo Becciu, obsojen zaradi poneverbe.

Papež ni nujno kardinal

Čeprav so bili zadnji papeži kardinali, to ni pogoj. Teoretično je lahko izvoljen vsak krščen katoliški moški. Če ni škof, mora biti takoj po izvolitvi posvečen. Zadnji nekardinal, ki je postal papež, je bil Urban VI. leta 1378.

Konklave ni vedno potekal v Sikstinski kapeli

Čeprav se konklavi od leta 1878 odvijajo v Sikstinski kapeli, so v preteklosti potekali tudi drugje, celo zunaj Italije, na primer v Franciji in Nemčiji. Je pa mnogim Sikstinska kapela bolj kot po konklavu poznana po svojih renesančnih freskah, ki krasijo njeno notranjost, zlasti po Michelangelovi Poslednji sodbi. Letno Sikstinska kapela, ki je del Vatikanskih muzejev, privabi več kot sedem milijonov obiskovalcev.

Da bi preprečili skrivna sporočila, prepovedali določeno hrano

Ker so v preteklosti poskušali vplivati na kardinale s skrivnimi sporočili v hrani, so določene jedi, kot so pite in piščanci, prepovedane. Tradicionalno bodo za hrano kardinalov skrbele nune, ki bodo pripravljale preproste obroke, kot so jagnječji ražnjiči, testenine in veliko kuhane zelenjave.

Kardinali prisežejo popolno molčečnost – in jo pogosto kršijo

Pred začetkom konklava vsak kardinal priseže, da ne bo razkrival ničesar o poteku volitev. A po končani izvolitvi mnogi (z zamudo ali skozi spomine) vendarle razkrijejo drobce dogajanja – kar Vatikan uradno strogo prepoveduje.

Kardinali bodo med konklavom nastanjeni v Domu Svete Marte, kjer je do svoje smrti bival tudi papež Frančišek. Dom Svete Marte in Sikstinska kapela sta med seboj oddaljena le nekaj sto metrov. Kardinali se med glasovanji na konklavu gibajo med obema krajema znotraj vatikanskih zidov in so - podobno kot v Sikstinski kapeli - tudi v Domu Svete Marte v času konklava v veliki meri izolirani od zunanjega sveta. Oddati morajo vse elektronske naprave in mobilne telefone, prepovedani so tudi televizija in časopisi.

Papeža določil kar golob

Leta 236 je po navedbah takratnega cerkvenega zgodovinarja Evzebija Cezarejskega imel pri izbiri papeža odločilno vlogo golob. Ko je krščanska skupnost v Rimu razpravljala o papeških kandidatih, je bel golob priletel na glavo vernika Fabijana, ki se jim je ravno takrat pridružil. Zbrani so to dojeli kot znamenje in Fabijana izvolili za papeža.

Konklave kot navdih za knjige in filme

Leta 2024 je izšel film Conclave, posnet po istoimenskem romanu iz leta 2016. Film se osredotoča na izmišljeno smrt papeža in nato na postopek izvolitve njegovega naslednika. Po smrti papeža Frančiška 21. aprila je gledanost filma poskočila za kar 283 %.