To je najpogostejša napaka pri kajtanju

Kako poteka učenje kajtanja? Kdo so primerni kandidati za ta šport?

Tečaj se vedno začne s teorijo, da učenci dobijo osnovno sliko, na kakšen način se kajtanje izvaja. Tako veliko lažje razumejo, zakaj določene vaje izvajamo. Teorija traja približno dvajset minut. Potem se premaknemo na varnostne vaje. Na kajt smo zapeti, zato imamo mehanizme, s katerimi se lahko v vsakem trenutku odpnemo. Nato pa se posvetimo kontroli kajta. Na začetku skupaj s tečajnikom vodimo kajt. Učenec položi roke na kontrolno ročico, da dobi občutek. Ko vidimo, da mu gre dobro, se umaknemo in iz strani spremljamo njegova dejanja. Če vidimo, da je potrebno, mu lahko takoj pomagamo in umirimo kajt. Ko učenec osvoji dodajanje plina, zaviranje in premikanje levo ter desno, začne hoditi, da osvoji še gibanje s kajtom. Kasneje dodamo še desko ali smuči. Primeren kandidat je vsak, ki ima veselje do športa in narave. Ni posebnih zahtev, moramo biti zdravi in imeti osnovno telesno pripravljenost. Še lažje ga bodo osvojili tisti, ki so športno aktivni. Vsako leto je več kajterjev. Ne gre le za "modno muho". Vsi se vedno bolj zavedamo, da ima šport v modernem načinu življenja pomembno vlogo. Prijavljajo se predvsem pozitivni ljudje, ki imajo radi šport, naravo in zabavo. Vedno bolj postaja tudi družinski šport. Zanimivo je, da so prav ženske velikokrat glavne pobudnice, saj se zavedajo doprinosa tega športa h kvalitetnemu preživljanju prostega časa otrok in družine kot celote.

Kaj vse je pomembno, ko se odločamo za tečaj kajtanja?

V prvi vrsti bi vsekakor izpostavil lokacijo, kjer se bomo učili. Kot sem že omenil, se kajta praktično povsod po svetu, za šolo pa ni tako veliko dobrih lokacij. Na začetku potrebuješ varne, olajšane okoliščine, z dovolj prostora v nizki stojni vodi in kasneje še globoki. Priporočam izbiro šole, kjer imajo individualen pristop, oziroma majhne skupine z 2-3 vadečimi. Zelo pomembna je uporaba novejše in primerno vzdrževane opreme za učenje, kar pa včasih ni ravno stalnica. V nekaterih šolah po svetu se uporablja oprema, katero bi sam dal samo še na podstrešje za spomin.  Na koncu pa največ šteje tudi izkušenost ekipe, oziroma inštruktorja, ki vas s pravimi metodami lahko v kajterski svet popelje zelo hitro in hkrati varno.

Katere so najpogostejše napake, ki jih delajo začetniki?

Naravna reakcija človeka je, da se stisne k sebi, ko se počuti nelagodno, kar pa je pri kajtanju največja napaka. Ko se ustrašiš, potegneš ročico k sebi, to pa kajtu doda moč. Gre za naraven človeški efekt. To je prva stvar, katero je treba pri učencu odpraviti. Samouki kajterji ponavadi, kadar kajt malo pobegne iz nadzora, kontrolno ročico vlečejo k sebi, kar kajtu še dodatno poveča moč. Slednje brez pravih ukazov ne moremo kontrolirati in se ponavadi ne konča najbolje. Več časa kot preživimo s kajtom v zraku, bolj nas posluša in sčasoma pridemo do točke, da je kajt v vsakem trenutku na pravem mestu in nam daje moč, kakršno želimo. Ko enkrat kajtanje osvojimo, ga lahko prištevamo med zelo varne športe. Nesreč in poškodb ni veliko.

Kakšno opremo potrebuješ za kajtanje? Kakšne kajte poznamo?

Pri kajtanju imamo zimsko in poletno različico. Pri obeh potrebujemo kajt in trapez. Za kajtanje na snegu potrebujemo navadne smučke ali snowboard, ki ga uporabljamo na smučišču. Na vodi potrebujemo še kajtersko desko, ki je podobna "snowboardu" ali "vejkboardu". Poznamo kajte, katere je potrebno napihniti in kajte, kateri so po svoji konstrukciji bolj podobni jadralnim padalom. Slednje se v večini uporablja na snegu, medtem ko napihljive uporabljamo tako na snegu in vodi. V poletno opremo spada tudi neopren. V zadnjem obdobju nas vedno več uporablja tudi čelado. Dokler v kajtanju nismo suvereni, lahko uporabimo tudi rešilni jopič. V zadnjih letih prihaja nov stil, imenovan "foyle". Na deski pod vodo imaš pritrjeno posebno vodno krilo, podobno kot sistem pri hidrogliserju. Ta deska omogoča kajtanje v zelo šibkih vetrovih. To pomeni, da v Tržaškem zalivu lahko s "foyle" desko kajtaš skoraj vsak dan.

Katere kraje priporočaš za učenje kajtanja in katere destinacije izkušenim kajterjem?

Primerna kraja za učenje kajtanja na vodi v naši bližini sta Fossalon in Gradež. Imata dosti vetra, nizko in stoječo vodo, brez skal. Nekaj lokacij se najde tudi v Istri. Kot zelo primerno bližnjo poletno šolsko lokacijo bi izpostavil izliv reke Neretve, kjer je velika sipina. Za njo je veliko stoječe vode s trdo mivko. Tam se lahko zares kvalitetno naučiš kajtati. Za kajtanje smo jo Slovenci odkrili pred desetimi leti. Ko smo ugotovili, da gre za enega najboljših prostorov na Jadranu, smo jo začeli obiskovati vedno pogosteje. Sem hodijo kajtati ljudje iz celega sveta, od Nemcev, Poljakov, Nizozemcev, Norvežanov in Italijanov. Dobre šolske lokacije so še v Egiptu, Maroku in Sardiniji. Slednjo bi lahko izpostavil kot najbolj primeren kraj za učenje kajtanja v sredozemskem morju. Gre za več nogometnih igrišč veliko površino, z nizko stojno vodo. Tudi sam najbolj uživam na Sardiniji. Sardinija je močno izpostavljena frontalnim vetrovom. Kadar ti ne pihajo, pa so ob lepem sončnem vremenu prisotni termični vetrovi. Na Sardinije je 220 plaž. Pred glavno turistično sezono do 15. maja in po sezoni 15. septembra je dovoljeno kajtati povsod po Sardiniji. Torej si lahko skoraj vsak dan na različni plaži. S prijatelji hodimo tja že več let. Vedno se z veseljem vračamo nazaj. Ena najbolj znanih destinacij za kajtanje je Brazilija z 2000 kilometrsko obalo, primerno za kajtanje. Tam piha konstantno od jutra do večera osem mesecev v letu. To je pika na i poletne različice kajtanja, kamor si želi vsak pravi kajter. V Braziliji se je razvila posebna disciplina, imenovana "down winder". To pomeni, da kajtaš ob obali in se premikaš z vetrom. Prvič smo to s prijatelji prakticirali neorganizirano. Na aplikaciji Google Earth smo pogledali traso in smo se odpravili. Naredili smo 130 kilometrov na dan. Od začetka do konca potovanja smo v šestih dneh prekajtali približno 750 kilometrov. Na poti je bilo tudi do 80 kilometrov neposeljenih območij v kosu. To je bila prava avantura, takrat smo bili še pionirji v tem. Ko postaneš dober in suveren kajter, se lahko odpraviš še v Južno Afriko. V Cape Townu pihajo konstantno močni vetrovi, okoli dvajset metrov na sekundo. To je primeren prostor za izvajanje "big air" discipline. Vsako leto tam tekmujejo le najboljši kajterji, ki lovijo rekordne skoke.

Kakšne načrte imaš za prihodnost?

Razvijati želim domačo in tujo kajtersko sceno in nad tem super športom navdušiti čim večje število ljubiteljev športa narave in dobre družbe. Želel bi si, da se organizira več kajterskih dogodkov in tekmovanj. Za diplomo sem napisal priročnik o kajtanju na snegu. Zdaj pa želim podobno narediti še za kajtanje na vodi, kjer bi bile na enem mestu zbrane vse ključne informacije v kajterskem športu. Verjamem, da kajtanje prinaša pozitivne učinke. Nedvoumni dokazi so široko nasmejana lica po vsakem dobrem »sessionu«.