Kdo pravzaprav je Charlie Hebdo?

Charlie Hebdo je francoski satirični tednik, sestavljen iz karikatur, poročil, polemik in šal. S svojim pogosto ne ravno spoštljivim odnosom in ostrim, nekonformističnim tonom, velja za antireligionzni levičarski časopis, vsebina katerega pogosto kritizira skrajne desničarske skupine, katolicizem, islam, judovstvo, pa tudi politiko, kulturo.

Leta 1960 sta Georges 'Professeur Choron' Bernier in Francois Cavanna začela izdajati mesečnik z naslovom Hara-Kiri. Ker je eden izmed bralcev tednik v njegovih začetkih obtožil, češ da je »neumen in zloben« ("bête et méchant"), je ta besedna zveza postala uradni slogan časopisa, ki se je med Francozi hitro prijel in skrbel za kritičen pogled na njihovo družbo. Leta 1969 so ustvarjalci časopisa Hara-Kiri sklenili, da poleg obstoječe mesečne potrebujejo še tedensko publikacijo, ki se bo lahko bolj ažurno lotevala aktualnih tem doma in po svetu. Že februarja so začeli izdajati tednik Hara-Kiri Hebdo, ki so ga čez nekaj mesecev preimenovali v 'L'Hebdo Hara-Kiri' (hebdo je okrajšava za 'hebdomadaire', kar pomeni tedenski).

Novembra leta 1970, le osem dni po požaru v enem izmed nočnih klubov, ki je zahteval 146 življenj, je v svoji rodni vasi Colombey-les-Deux-Églises umrl takratni francoski predsednik Charles de Gaulle. Na naslednji naslovnici tednika 'L'Hebdo Hara-Kiri' so ustvarjalci povezali ta dva dogodka in objavili pomenljiv naslov 'Tragični ples v Colombeyu, en mrtev'. Minister za notranje zadeve je časopis zato nemudoma ukinil. Da bi zaobšla prepoved vlade, se je ekipa odločila, da bo spremenila naslov časopisa. Tako se je leta 1971 rodil Charlie Hebdo. Novo ime je bilo skovano iz takratne mesečne revije, imenovane Charlie Mensuel, ter okrajšave za tednik. Charlie Hebdo je nemoteno izhajal do decembra leta 1981, ko ga je uredniška ekipa prenehala izdajati.

Charlie Hebdo se je ob islam vidneje prvič spotaknil februarja leta 2006, ko so pod naslovom 'Mohamed preobremenjen s fundamentalisti' ('Mahomet débordé par les intégristes') na prvi strani tednika objavili karikaturo ihtečega preroka Mohameda, ki pravi »Težko je biti ljubljen s strani kretenov« ('C'est dur d'être aimé par des cons'). Če je bila njihova naklada običajno nekje okrog 100 tisoč izvodov, so to kontroverzno izdajo v le nekaj urah prodali v kar 160 tisoč izvodih, pozneje istega dne pa še 150 tisoč izvodov ponatisa. Francoska javnost je bila zgrožena. Za mnoge sporno naslovnico je ostro obsodil tudi takratni francoski predsednik Jacques Chirac ter jo označil za »očitno provokacijo«, ki bi lahko vnela strasti v njegovi državi. »Izogibati se je potrebno vsemu, kar lahko prizadene posameznika, zlasti če gre za verska prepričanja,« je bil takrat oster predsednik.

Različna francoska islamska društva in skupine so takrat tožili dnevnik, češ da je izdaja vsebovala rasistične karikature, ki so muslimane nazorno povezovale s terorizmom. Uredništvo Charlie Hebdo se je branilo z izjavo, da je šlo le za šalo. Satiričnemu tedniku je takrat v bran stopilo veliko politikov in francoskih eminentnežev, med drugim tudi oba poznejša predsednika, Nicolas Sarkozy in Francois Hollande, ki sta zagovarjala svobodo izraženja. Marca leta 2007 je sodišče takratnega izvršnega urednika satiričnega tednika oprostilo vseh obtožb. Na dveh od treh spornih karikatur naj bi se namreč jasno videlo, da gre na satiro proti teroristom, ne muslimanom, tretjo, na kateri ima prerok Mohamed bombo v turbanu, pa naj bi bilo potrebno obravnavati kot napad na verski fundamentalizem, ne na pripadnike kot take.

Tožba je le še dodatno podžgala kritične novinarje in karikaturiste, ki se niso ozirali na zgražanje skupin, o katerih so na edinstven način, s sliko, izražali svoje mnenje. 3. novembra leta 2001 so s posebno izdajo, s katero so tednik za en teden preimenovali v 'Charia Hebdo' (navezujoč se ne šeriatsko pravo) na mesto 'gostujočega' urednika postavili samega preroka Mohameda. Renald Luzier ga je upodobil na naslovnici tednika in dopisal '100 udarcev z bičem, če ne boste umrli od smeha'. Ta poteza je bila očitno kaplja čez rob. 2. novembra v zgodnjih jutranjih urah je v uredništvu tednika namreč odjeknila eksplozija in zanetila požar. Istočasno so neznanci napadli tudi njihovo spletno stran in jo sesuli.

Delo ustvarjalcev Charlie Hebdo so pozdravljali satirični časopisi po vsej Evropi, prepričani, da satira ne sme biti zatirana samo zato, ker je nekdo ne zna sprejeti. V svetu se namreč dogaja vse več barbarskih dejanj, na katera po njihovem prepričanju lahko najbolje opozorimo prav s satiro oziroma še bolje s satiričnimi karikaturami, saj sliko razumejo vsi jeziki tega sveta. Prav kritičen pogled na dogajanje v javnosti pa je pred dnevi zahteval 12 življenj, ki so padla pod streli dveh osumljencev, ki sta še na begu. A napad na uredništvo Charlie Hebdo je obenem tudi združil Evropejce, ki so se začeli zbirati na ulicah večjih mest, organizirali so shode v podporo svobodi izražanja in proti nasilju, policija pa se trudi prijeti osumljenca in končati morijo.

Dogajanje lahko spremljate na 24ur.com.