Moskisvet.com
Praznoval bi 200 let - 3

Novice

Mož, ki bi danes praznoval 200 let!

N.J.
01. 04. 2015 10.35
12

Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck-Schönhausen, je bil nemški (pruski) diplomat in politik, eden najbolj prodornih v 19. stoletju. Prizadeval si je za združitev Nemčije pod okriljem Prusije, krepitev in nato načrtoval širitev nemškega cesarstva. Zaradi brezkompromisnega pristopa reševanja političnih težav in avtoritativnosti v parlamentu si je prislužil vzdevek 'železni kancler'. Letos na 1. april mineva točno 200 let od njegovega rojstva.

Praznoval bi 200 let - 1
Praznoval bi 200 let - 1 FOTO: Profimedia

Bismarck je bil po izobrazbi pravnik, leta 1851 pa postal poslanec v pruskem deželnem zboru. Osem let kasneje je bil poslanec v Petrogradu, tri leta za tem še v Parizu in nato še istega leta postal pruski kancler.

Bismarck je bil odločen, da bo nemška območja združil v eno samo državo, katere jedro bi predstavljala Prusija. S podporo Avstrije je napadel Dansko, razširil prusko ozemlje in priključil Schleswig in Holstein. Njegov apetiti po širjenju nemškega cesarstva ga je vodil od reorganizacije in modernizacije pruskih oboroženih sil. Dve leti kasneje, leta 1866 je napadel nekdanjo zaveznico Avstrijo, priključil Prusiji še severne nemške državice ter ustanovil Severnonemško konfederacijo. Nato je izzval francosko-prusko vojno, zmagal, in si priboril še južne državice – te so se leta 1871 priključile nemškemu cesarstvu. 18. januarja 1871 so v Versaillesu razglasili Nemčijo za cesarstvo, pruski kralj Wilhelm I. (Viljem I.) pa je postal prvi cesar. Bismarck je bil kancler nove Nemčije.

Praznoval bi 200 let - 2
Praznoval bi 200 let - 2 FOTO: Profimedia
Osredotočil se je na izgradnjo močne države z enotno narodno identiteto in zavestjo njenih prebivalcev. Bismarck je nameraval iz nemškega cesarstva ustvariti najmočnejši imperij v Evropi. Sklenil je najprej zvezo treh cesarjev (z Rusijo in Avstro-Ogrsko), da bi se postavil po robu Franciji. Rusija je izstopila, priključila pa se je Italija.

Eden njegovih največjih ciljev je bila Katoliška cerkev, ki je imela po njegovem prevelik vpliv predvsem na jugu, in zapletel se je v t.i. Kulturkampf. Boril se je tudi proti širjenju socializma, deloma tudi z uvedbo javnega sistema obveznega zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Kot je nekoč izjavil, so 'borci v vojski', ki služijo državi, upravičeni do pokojnin in da je tudi zaposlene treba dojemati kot borce dela, upravičene do državne pokojnine. Prepovedal je delovanje socialnih demokratov.

Leta 1890 je odstopil, ker se ni strinjal z novim cesarjem Viljemom II. Upokojil se je na svojem posestvu blizu Hamburga in tam umrl 30. julija 1989.

Praznoval bi 200 let - 4
Praznoval bi 200 let - 4 FOTO: Profimedia
Bismarckova bojna ladja

Pol stoletja po njegovi smrti so po Ottu von Bismarcku  poimenovali bojno ladjo nemške mornarice, in sicer prvo od dveh ladij tipa Bismarck, sicer največjih bojnih ladij, kar jih je kadarkoli zgradila Nemčija in eni izmed večjih v Evropi. Ladja je bila splovljena 14. februarja 1939.

Praznoval bi 200 let - 5
Praznoval bi 200 let - 5 FOTO: Profimedia

Krstila jo Dorothee von Löwenfeld, vnukinja nemškega kanclerja Otta von Bismarcka, po komer je bila ladja poimenovana. Množico je nagovoril tudi Adolf Hitler. Poveljeval ji je kapitan Ernst Lendemann, posadka pa je štela 103 častnike in 1.962 mornarjev. Uporabili so jo le v eni vojaški operaciji, operaciji Rheinübung. Bismarck bi se moral prebiti do Atlantika in napadati zavezniške konvoje, ki so pluli med Severno Ameriko in Veliko Britanijo.

Bismarck je plula sicer skupaj z ladjo Tirpitz. Prišlo je do bitke pri Danskem prelivu, kjer je Bismarck potopil največjo angleško bojno ladjo HMS Hood in poškodoval še eno angleško bojno ladjo, HMS Prince of Wales. Bismarck je poškodovan nadaljeval proti Severnemu Atlantiku. 27. maja 1941 je Bismarck potonil, po tem kos o ga napadli s torpednimi bombniki. W. Churchill je med drugim ladjo opisal kot "Strašno ladjo in mojstrovino pomorske konstrukcije.“ Preživelo je le 115 od približno 2.200 članov posadke. Razbitino je odkril Robert Ballard, leta 1989. Po potopitvi Bismarcka je Hitler ukazal premestiti v norveške vode drugo ladjo tipa Bismarck, Tirpitz, kjer bi napadala arktične konvoje. Zavezniki so jo že od samega začetka poizkušali potopiti ali pa vsaj trajno onesposobiti. Uspelo jim je 12. novembra 1944, do tedaj pa je bila tarča konstantnih napadov – letalskih, podmorniških, pa tudi sabotažnih akcij.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (12)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 660