Kako preživeti decembrske praznike z manj stresa?

V času veselega decembra, se množično ustvarja podobo popolnih praznikov: skrbno okrašeni prostori, nasmejani obrazi, bogato obložene mize in veseli družinski trenutki. Realnost decembrskih praznovanj pa je pogosto precej drugačna - številni se v tem obodbju pogosto srečujejo s povečanimi obveznostmi, finančnim pritiskom, pomanjkanjem časa in intenzivnejšimi čustvenimi stanji, ki jih morda čez leto lažje preusmerimo.

Zakaj torej ravno v času, ko bi morli doživljati veselje, doživljamo največ stresa? Kako lahko stres omilimo in praznike preživimo bolj umirjeno, v svojem ritmu?

Najizrazitejši vir stresa med praznika je vsekakor presežek pričakovanj. Družba in mediji ustvarjajo idealizirano podobo decembra, zaradi katere mnogi čutijo, da morajo tudi sami ustvariti nekaj popolnega. Želimo pripraviti najboljšo večerjo, kupiti premišljena darila, ohraniti tradicijo in hkrati najti čas za druženja, ki naj bi potekala v popolni harmoniji. Ko ta pričakovanja trčijo z realnostjo vsakdanjih obveznosti, se pojavi občutek preobremenjenosti.

Pomemben vir prazničnega stresa pa je tudi časovni pritisk. December pogosto deluje krajši, kot je v resnici. Ob koncu leta se kopičijo službene zadolžitve, v domačem okolju pa je treba postoriti več kot običajno. Ljudje tako hitijo iz obveznosti v obveznost, pri tem pa pozabijo, da telo potrebuje počitek in čas za sprostitev.

Poleg omenjenega pa je pogosto prisoten predvsem finančni pritisk. Stroški prazničnih daril in družinskih srečanj hitro narastejo. Tudi če si racionalno povemo, da ni pomembno, kako veliko darilo kupimo, se občutek pritiska pogosto nezavedno okrepi. Temu pa se pridružujejo še čustvena pričakovanja do kvalitetnih družinskih odnosov, občutkov pripadnosti, do nostalgije ali celo osamljenosti, ki se med prazniki pogosto okrepi.

Praznični stres se najpogosteje kaže v telesnih in čustvenih odzivih, ki jih sprva morda ne povezujemo s prazniki. Napetost v mišicah, glavoboli, nespečnost in razdražljivost so pogosti spremljevalci pretiranih obremenitev. Nekateri ljudje se odzovejo tako, da pretirano načrtujejo vsako podrobnost, drugi pa se popolnoma umaknejo in se izogibajo prazničnim pripravam. Prisoten je lahko občutek krivde, da "ne delate dovolj", ali pa občutek, da bi morali biti bolj veseli, kot v resnici ste. Prepoznavanje teh znakov je vsekakor prvi korak k bolj umirjenemu decembru. Ko zaznate, da se vaše telo in um odzivata z napetostjo, se lahko pravočasno ustavite in premislite, kaj vam v tem času dejansko koristi ter kje si nalagate breme, ki ga ne potrebujete.

Prvi korak k zmanjšanju stresa je znižanje pričakovanj o tem, kako naj bi december izgledal. Popolnost je mit, ki pogosto ne služi nikomur. Prazniki so lahko čudoviti tudi, če niso scenografsko popolni, če darila niso razkošna ali če večerja ni kot iz kuharske revije. Če zmanjšate ambicijo, boste pridobili prostor za pristen stik in sproščenost.

Druga, ključna strategija pa je postavljanje mej. Ni vam treba obiskati vseh zabav, sprejemov ali družinskih srečanj, če vam to povzroča nelagodje ali izčrpanost. Prav tako se ni treba spuščati v pogovore ali situacije, ki vas obremenjujejo. Dovolite si reči "ne" ter izberite druženja in aktivnosti, ki vam resnično ustrezajo. Vaša dobrobit ni nekaj, kar bi morali žrtvovati v imenu tradicije ali družbenega pričakovanja. Pri tem pa vam lahko pomaga tudi premišljeno načrtovanje - namesto da poskušate opraviti vse naenkrat, si vnaprej razporedite naloge in se izognite pretiranemu kopičenju nalog. Če je le mogoče, prenesite del odgovornosti na druge. Ni potrebe, da posameznik prevzame celotno organizacijo praznikov - družinske priprave so lahko tudi skupinsko delo, ki zmanjšuje pritisk in krepi občutek povezanosti.

Pri obvladovanju prazničnega stresa pa je ključno ohranjati tudi zdrave rutine. Čeprav je december pogosto obdobje, ko pade disciplina, ki ste ji sicer imeli na področju spanja, gibanja in prehrane, lahko prav ohranjanje teh navad prepreči čustveno in fizično izčrpanost. Če spite dovolj, se gibate in poskrbite za redne obroke, bo tudi stresni prag nižji.

Čustveno intenziven čas, kot je december, lahko v ospredje prinese občutke žalosti, osamljenosti ali nostalgije. Namesto da ta čustva potisnete na stran, jih poskusite sprejeti kot del praznične izkušnje. Pogovor z bližnjo osebo, zapisovanje misli ali posvet s strokovnjakom so načini, ki vam lahko pomagajo predelati občutke, preden prerastejo v globjo stisko. Prostor za umirjenost je v prazničnem času izjemno dragocen. Kratek sprehod, nekaj minut tišine ali druga oblika skrbi zase lahko močno vplivajo na splošno počutje. Tudi majhni odmori lahko preprečijo, da bi se stres stopnjeval in vas preplavil.

Za mnoge prazniki niso le stresni, temveč tudi boleči. Spomnijo lahko na izgube, neuresničena pričakovanja ali odnose, ki niso takšni, kot bi si želeli. Če prazniki v vas prebujajo močno stisko, je povsem sprejemljivo, da ustvarite svoje lastne praznične rituale in se izognete tistim, ki vam ne prinašajo zadovoljstva. Ni pravila, ki bi določalo, kako natančno mora nekdo praznovati. Pomembno je, da izberete tisto, kar vas ne obremenjuje. Nekaterim ob tem pomaga, da si ustvarijo nove tradicije - bodis miren dan v naravi, obisk kina, prostovoljsko delo ali druženje v manjšem, bolj intimnem krogu.