Veseli december: kako se spopadati z osamljenostjo?

December je v spominu mnogih zapisan kot čas topline, druženja in radosti. Mesta se svetijo v lučkah, mediji nas preplavljajo z nasmejanimi podobami družin in prijateljev, pogovori pa se pogosto vrtijo okoli daril in družabnih načrtov.

A za mnoge je ta čas ravno nasprotje ekstaze in ravno v tem obdobju doživljajo povišane občutke osamljenosti in izključenosti. Osamljenost v prazničnem času je vse bolj pogosta čustvena reakcija na socialne in kulturne pritiske, ki jih decembrsko vzdušje pogosto poglobi. Preverili smo, zakaj se v tem času toliko ljudi počuti bolj osamljene kot običajno in katere strategije vam lahko pomagajo, da praznike preživite bolj mirno in v stiku s seboj.

Pri osamljenosti se pogosto pojavlja nerazumevanje samega izraza, pri čemer osamljenost ne pomeni zgolj občutka, da smo sami. Pri osamljenosti gre pogosto za globok občutek nepovezanosti, pri čemer smo lahko obdani z ljudmi, a se kljub temu počutimo sami. Praznični čas pa te občutke le še okrepi, saj med družbenimi pričakovanji in realnostjo pogosto nastane velika vrzel.

Mediji in celo pogovori v službi ustvarjajo predstavo, da moramo biti decembra srečni. Če tega ne čutite, se izguba ali praznina zdi še globlja. Občutek, da z vami nekaj ni v redu, ker ne čutite tako, kot bi morali, je skoraj univerzalen.

Prazniki pa pogosto sprožijo tudi spomine bodisi na ljudi, ki jih ni več, na razmerja, ki so se končala, ali na čase, ko je bilo življenje drugačno. Ti spomini so čustveno močni in lahko izzovejo občutek nostalgije, hrepenenja ali žalosti. December je tudi naravno obdobje refleksije, ko ljudje ocenjujejo preteklo leto. Če so se zgodile težke stvari, so občutki osamljenosti lahko le še bolj izraziti.

Podobno kot to pa lahko dejavniki, kot so npr. prehod v odraslost, delo v novi službi, selitev v drugo okolje, razpad razmerja ali družinski konflikti, povzročijo, da posameznik decembra nima skupine, s katero bi praznoval. To je realnost številnih ljudi. Ne samo starejših, temveč tudi mladih, samskih ali tistih, ki so se preselili v novo okolje.

Osamljenost ni samo čustvo, temveč stanje, ki se lahko kaže na različne načine:

občutek praznine ali odmaknjenosti,

upad motivacije,

utrujenost ali spalne motnje,

tesnobnost, zaskrbljenost, pretirano razmišljanje,

strah pred družabnimi situacijami ali izogibanje stiku,

občutek, da niste del družbe.

Dobra novica je, da obstajajo konkretni koraki, ki lahko olajšajo občutek izolacije in omogočijo bolj miren december. Ti koraki niso hitra rešitev, so pa izjemno učinkoviti, ko želite spremeniti svoje občutke:

Prazniki pogosto nosijo pričakovanja drugih o tem, kako naj bi bili videti, kako naj bi se počutili. Namesto tega si lahko ustvarite svoj decembrski ritual.

To je lahko:

posebno kosilo,

sprehod po mestu,

ogled filma,

večer z dobro knjigo,

obisk kraja, ki vas pomirja,

učenje nove spretnosti.

Namen rituala ni zapolniti praznine, temveč ustvariti občutek stabilnosti in nadzora nad svojim prazničnim časom.

Ni nujno, da je december popoln. Ni vam treba imeti popolne družine ali popolnega razmerja. Ko si dovolite občutiti, kar resnično čutite, se pritisk zmanjša. Realistična pričakovanja omogočajo, da si oddahnete in sprejmete praznike takšne, kot jih vi potrebujete, in ne takšne, kot jih od vas pričakuje družba.

Čeprav se morda zdi težko, stik z drugimi pogosto zmanjša občutek osamljenosti. To ne pomeni, da morate organizirati veliko srečanje. Dovolj je že en iskren pogovor. Lahko pokličete nekoga, s katerim že dolgo niste govorili, napišete sporočilo osebi, ki vam je pomembna, se udeležite manjšega dogodka ali se pridružite prostovoljni aktivnosti. Že en kratek stik lahko izboljša počutje.

Ko se počutite osamljeni, pomaga, da svojo energijo usmerite v dejavnosti, ki vas pomirjajo ali navdihujejo. Ko ste aktivni, se občutki osamljenosti zmanjšajo, saj je um zaposlen z izkušnjo in ne z občutkom praznine.

Osamljenost je pogosto povezana s kritičnim notranjim glasom: "Zakaj sem sam? Kaj delam narobe?". Resnica pa je, da osamljenost doživlja ogromno ljudi ne glede na to, kako uspešni ali družabni so. Sočutje do sebe je eden od ključnih zaščitnih dejavnikov pred kronično osamljenostjo.

Praznični čas je idealen za vključitev v dobrodelne aktivnosti. Pomaganje drugim dokazano zmanjšuje občutek osamljenosti, saj povečuje občutek smisla in povezanosti. Ko nekomu pomagate, se povežete z drugimi na globlji ravni.

Ni znak šibkosti, če si priznate, da potrebujete pomoč. Psihoterapevt ali drug strokovnjak na področju duševnega zdravja vam lahko pomaga razumeti vzroke osamljenosti in razviti strategije, ki vam omogočajo, da se z njo lažje soočate. Pogovor s strokovnjakom je varen prostor, kjer lahko izrazite vse, kar morda drugje ne morete.

Čeprav je osamljenost težko čustvo, lahko v sebi nosi tudi nekaj konstruktivnega. Pogosto nas prisili, da pogledamo vase, prepoznamo svoje potrebe in ponovno ocenimo odnose, navade in pričakovanja. December ni tekmovanje v sreči, temveč je čas, ki ga lahko oblikujete po svoje.

Prav tako osamljenost v prazničnem času ne pomeni, da ste sami, temveč pomeni, da doživljate občutke, ki so del človeške izkušnje v prazničnem obdobju. Čustva so del življenja, povezanost pa nekaj, kar lahko ustvarjate postopoma. Praznike lahko tokrat preživite drugače - manj po pričakovanjih drugih in bolj v skladu s svojimi željami.