Hrvaška in srbska javnost zadnje mesece lahko iz prve vrste spremljata bitko za skrbništvo nad sinom hrvaške zvezdnice Severine Kojić (nekoč Vučković) in njenega nekdanjega partnerja, srbskega poslovneža Milana Popovića. Potem ko je center za socialno delo odločil, da Severina sina ne sme videti 200 dni v letu, je večina stopila na njeno stran in se zgražala na vplivom denarja, s katerim naj bi Popović podkupil sodišče in vodstvo centra. A kot pravi sam, je bila javnosti predstavljena samo ena plat zgodbe.
»Začnimo z interpretacijo, ki jo je javnosti ponudila mati mojega otroka in ki je, milo rečeno, zlonamerna. Namenjena je bila napadu na vodstvo, na delavke centra za socialno delo. Osebno se mi zdi pomembno poudariti, da nobena odločitev sodišča, s katero se določajo srečanja starša z otrokom, ki ne živi z njim, ne izključuje možnosti drugačnega dogovora med staršema tega otroka, ne glede na to, kako odloči sodišče, razen v primeru, ko sodišče odloči srečanja enemu prepovedati zaradi zaščite otroka, kar pa v najinem primeru ni tako.«
Sina ne vidi več kot 260 dni na leto
S tem Popović želi poudariti, da jima je sodišče s Severino dalo možnost drugačnega dogovora in da bi bil ta dogovor, v primeru, da bi se zgodil, močnejši od kakršne koli odločitve katerega koli sodišča v obeh državah. »Šlo je za nekorektno interpretacijo sodniške odločitve, katere cilj je bil iz matere ustvariti žrtev v celotni zgodbi in javnost obrniti proti meni in proti odločitvi strokovnjakov,« je prepričan Popović. »Če je sodišče razsodilo na podlagi mnenj strokovnjakov, potem take odločitve niso sprejete zato, ker bi sodišče imelo raje Severino kot pa Milana ali obratno, temveč zato, ker tako meni stroka. Gre za obsežno dokumentacijo, ki jo je skupina strokovnjakov pripravljala več let. In na podlagi take interpretacije, kot jo navaja moja nekdanja partnerica, bi sam lahko z enako pravico trdil, da je bilo meni vse do sedaj onemogočeno videti sina več kot 260 dni v letu.«
Trenutno sina videva po tej, stari razsodbi, saj je bila nova razveljavljena. To pomeni, da Aleksander z njim preživi vsak drugi konec tedna in vsako drugo sredo. S sinom torej preživi osem ali devet dni v mesecu, kar se mu zdi občutno premalo. »V primerih, ko ima sodišče opraviti s starši, ki so v dobrih odnosih in se oba enako zavzemata za dobrobit otoka, se skrbništvo običajno deli na polovico. V konfliktnih situacijah, kakršna pa je, na žalost, tudi najina, pa se še vedno uporablja stara praksa. Otroku omogočijo, da več časa preživi z materjo, manj z očetom. Razlogi za take sodne prakse pa so zgodovinsko-tradicionalni,« poudarja srbski poslovnež in dodaja, da so matere stoletja sedele doma, skrbele za dom in otroke, medtem ko so očetje delali in skrbeli, da družini v materialnem smislu ni ničesar primanjkovalo.
Takrat je bilo samoumevno, da se je v primeru ločitve otroka dodelilo materi, oče pa je moral plačevati preživnino zanj. »No, v sodobni družbi, v času, ko so ženske vse bolj emancipirane in tudi same hodijo v službo ter služijo denar, njihovo življenje pa poleg otrok zaposlujejo tudi posel, profesija in kariera, kar jih praktično enači z moškimi, je jasno, da te ženske nimajo več ekstra časa, ki bi ga naj posvečale otroku, zato danes taka sodna praksa ni več relevantna,« svoje besede utemeljuje Popović. Prepričan je, da bi sodišče moralo očeta obravnavati enakovredno materi. »Če ima oče čas, željo in voljo preživeti več časa z otrokom, ne razumem, zakaj bi kdor koli tako odločitev postavljal pod vprašaj. Če bo prišlo do takšne sodbe, to ne bo nič novega, ker se starši, ki so se sposobni dogovarjati, velikokrat tako tudi dogovorijo. V konfliktnih sitacijah pa bi bila takšna sodba dober signal za vsa sodišča in centre za socialno delo, da tudi sami začnejo odločitve sprejemati v tej smeri.«
Ima Severina 'sindrom zlonamerne matere v procesu ločitve'?
Popović je prepričan, da bi v takem primeru tudi očetje pokazali več hrabrosti in bi hitreje ter bolj odločno zahtevali bolj aktivno sodelovanje pri vzgoji svojih otrok. Več bi videvali svoje otroke, z njimi bi preživeli toliko časa kot mati, zato zanje ločitev ne bi bila velika sprememba. Bilo bi skoraj tako, kot je bilo v času zakona oziroma razmerja. Mnogi očetje pa sedaj že na začetku odstopijo od takih zahtev, ker jim odvetniki takoj povedo, da je pravica matere do otroka neizpodbitna in da je nerazumno iskati in pričakovati več od občasnih sprehodov v park in sladoleda z otrokom.
V pogovoru je Popović spregoovil tudi o 'sindromu zlonamerne matere v procesu ločitve'. Po njegovo naj bi se s tem soočala tudi Severina, saj kaže vse simtome tega sindroma. »Eden izmed simptomov tega sindroma je frustracija ali nelagodje, ki ga matere praviloma uporabljajo in ki je osnovni razlog ter osnova celotnega konflikta. Mama je jezna, mama ima slabe namere. To frustracijo bi bilo treba obravnavati kot kaznivo dejanje, ko je govora o družinskem pravu,« je prepričan srbski poslovnež, ki pravi, da tega simptoma ni težko dokazati. »Sam se obiskal več psihologov in psihiatrov, da ugotovim, kaj se pravzaprav dogaja. In vsi so mi takoj, brez oklevanja, dejali, da gre za frustracijo, oziroma v najinem primeru za omenjeni sindrom. In če vam trije psihologi zatrdijo, da gre za povsem enako zadevo, potem bi bilo pametno poskušati to ustaviti – ker to ni v interesu otroka.«
A interes otroka je glede na njegove izkušnje vse prej kot upoštevan. »Če bi starši tudi po razhodu še naprej videvali otroka toliko, kot so ga v času zveze, bi bilo to zanj najbolje v številnih primerih. Dobrobit otroka bi morala biti obema staršema in vsem sodiščem glavno vodilo, ko pride do ločitve,« meni Popović, ki se ne strinja s pozivi tistih, ki želijo, da za dobrobit otroka popusti in se podredi zahtevam nekdanje partnerice. Poudarja, da se je večkrat poskušal s Severino dogovoriti o najbolj običajnih, elementarnih stvareh, ki zadevajo zdravje in vzgojo otroka. Želel je, da bi bil Aleksander ob njem, ko je njegova mati na koncertih, turnejah, torej zelo zaposlena.
»Se moram torej odpovedati temu, da vidim svojega otroka, da bi poskrbel za njegov dobrobit? Kako je to lahko v interesu otroka, ko pa vsi strokovnjaki pravijo – in to v raziskavah, ki nimajo zveze z najinim primerom, - da je tudi za otroka najbolje, da je oče prav toliko prisoten v njihovem življenju kot mama,« se sprašuje srbski bogataš, prepričan, da očetje v sodobni družbi niso obravnavani enakovredno materam. »To je resnica in to se jasno vidi tako iz sodne prakse kot tudi praske centrov za socialno delo. Strokovnjaki so pred devetimi meseci priporočili, da je v najboljšem interesu najinega otroka, da enako časa preživi z obema staršema. No, mi se s te točke nismo nikamor premaknili. Če torej upoštevamo pritožbe in vse ostalo, potrebujete vsaj leto dni, da se mnenje stroke začne izvajati, kar je zame preveč, ker v tem času pride do odtujitve otroka od starša, s katerim ne živi v isti skupnosti.«
Milan Popović v javnosti do sedaj nikoli ni govoril o svojem življenju, bogastvu in vzponu v svetu bakra. Kot pravi, ni glede tega kaj veliko povedati, odločno pa nasprotuje trditvam, da se je njegov vzpon pričel v času, ko je delal kot voznik v očetovem podjetju v Švici. »To so prazne govorice. Moj oče je bil košarkarski trener, jaz pa sem v Švici študiral in vozil taksi, da bi preživel kot številni drugi študentje.« Takoj, ko se mu je ponudila priložnost za delo, jo je sprejel in ob tem ni niti pomislil, da je delo taksista manjvredno. Poudarja, da mu oče nikoli ni finančno pomagal. Za nekaj časa mu je samo posodil svoje stanovanje. »Nikoli mi ni sugeriral, s čim naj se ukvarjam, prav tako me nikoli ni omejeval. Za to sem mu še danes zelo hvaležen.«
Danes je Milan Popović na Balkanu znan kot 'kralj bakra', prav ta kovina naj bi mu namreč prinesla neverjetno bogastvo. Kljub temu se, kot pravi, še vedno aktivno ukvarja z bakrom, njegova družba se neomajno širi, raste, razmere pa so ugodnejše kot kadarkoli prej. »V zadnjem letu dni je cena bakra, zahvaljujoč povpraševanju Kitajske, zrasla za več kot 30 odstotkov. Če se rast Kitajske zaustavi, bo to zatreslo ves svet. Je namreč glavni akter, ko govorimo o obikovanju cen, ki so bile prej odvisne samo od povpraševanja in ponudbe. Sedaj so v igri orgomni kitajski skladi z neverjetnimi količinami kapitala, ki lahko v nekaj dneh premaknejo kateri koli trg.«
A ne glede na to, da vodi vse večji in izjemno uspešni koncern, Milan vedno najde čas tudi za rekreacijo in prostočasne dejavnosti. Kot pravi, obožuje letenje, zato si v prostem času velikokrat svet ogleduje z zraka. Poleg tega rad igra košarko, nogomet in namizni tenis ter velja za strastnega navijača vseh klubov svojega rodnega mesta. A vse te aktivnosti so v zadnjem času močno odrinjene na stran. »Trenutno je na prvem mestu družina. V zadnjih letih sem spoznal, da ga ni bogastva, ki bi se lahko merilo s tem. Zato večino časa, ki mi ostane poleg vodenja podjetja, namenim partnerici in svojima dvema sinomova,« zatrjuje srbski bogataš. No, Severina ima o tem povsem drugačno mnenje ...
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV