Visoka inteligenca je v mnogih primerih vsekakor prednost, a nikakor ne moremo reči, da je ključ do lažjega, enostavnejšega, srečnejšega ali bolj izpopolnjenega življenja. Na vprašanje, ali je inteligenca lahko včasih tudi prekletstvo, psihologi odgovarjajo, da ima visok inteligenčni kvocient vsekakor tudi negativne strani, kar potrjujejo rezultati številnih znanstvenih raziskav. Še najbolj se to odraža na medsebojnih odnosih. Čeprav številne ženske vztrajno zatrjujejo, da jih pri moškem bolj privlači pamet kot lepota, jih spodnjih pet lastnosti pametnjakovičev hudo spravlja ob živce.

Pogosto razmišljajo, namesto da bi čutili

Visoko inteligentni ljudje lahko zelo dobro razumejo čustva, prav tako lahko tudi razmišljajo in govorijo o njih, a težava je v tem, da pogosto ne čutijo olajšanja pri njihovem izražanju. Še najbolj je to moteče pri tistih, ki znajo dobro vrteti jezik - tem namreč besede služijo kot neke vrste dimna zavesa. Manj komunikativni in verbalno sposobni ljudje bodo svoja čustva največkrat izražali z dejanji, saj svoje vedenje uporabljajo kot izpušni ventil – kričijo, mečejo stvari, jočejo, skačejo, plešejo.

»Visoko inteligentni ljudje bodo govorili o tem, kako se počutijo, a ko bodo končali s pogovorom, bodo vsi ti občutki še vedno ujeti,« pravi  psiholog Marcus Geduld. Dodaja, da je v tem tudi ključna razlika med kognitivnimi in čustvenimi veščinami. Čeprav znanstveniki ne morejo podrobno pojasniti, kako so povezane, je očitno, da visoka čustvena inteligenca kompenzira nizke kognitivne sposobnosti, pri čemer se zelo pametni ljudje ne morejo zanašati na svoje čustvene sposobnosti, da bi rešiti težave.

Ljudje pričakujejo, da bodo vedno blesteli

Od visoko inteligenčnih ljudi bo družba vedno pričakovala več – da bodo najboljši v vsem, ne glede na to, o katerem področju bo govora. Ti ljudje tako nimajo nikogar, s komer bi lahko govorili o svojih slabostih in negotovostih. Konstantno čutijo pritisk, da morajo uspeti, zato so nenehno pod stresom. To je očitno že v mlajših letih – otroci, ki so bolj inteligentni, na splošno občutijo več tesnobe kot njihovi ne izjemno pametni vrstniki.

Težje se naučijo vrednotiti težko fizično delo

Načeloma velja, da bodo bolj inteligentni ljudje bolje znali razporediti naloge ter bodo hitreje in z manj truda opravljali delo kot nekdo, ki ni tako inteligenten. Vendar inteligenca ne vodi neposredno do uspeha in ljudje z visokim inteligenčnim kvocientom morda nikoli ne razvijejo vztrajnosti, ki jo potrebujejo za pot na vrh. Težava je po besedah psihologov v tem, da ti posamezniki običajno že v rani mladosti odkrijejo, da jim za uspeh ni treba tako veliko delati in zato nikoli ne razvijejo dobrih delovnih navad.

Ljudem gredo na živce, ker jih stalno popravljajo

Ne glede na to, ali gre za kratkočasni klepet ali resen pogovor v službi: inteligentni ljudje običajno čutijo potrebo po tem, da popravljajo druge, če ti povedo ali trdijo nekaj, za kar vedo, da ne drži oziroma ni resnično. To je sicer v osnovi lepo in prav, a pretirano popravljanje vodi do tega, da jih začnejo drugi dojemati kot pametnjakoviče, ki so v družbi naporni in odveč, zato se jih lahko začnejo celo izogibati. In v primeru, da se vas začne izogibati ženska, za katero vzdihujete že lep čas, je to lahko popolna katastrofa.

Preveč analizirajo

Ljudje z visokim inteligenčnim kvocientom porabijo preveč časa za razmišljanje in analiziranje, a si pri tem le stežka pomagajo. Pretirane analize pa s seboj prinašajo tudi ogromno skrbi in težav, prav tako je otežena možnost izbiranja – inteligentni želijo biti 'ziheraši' pri svojih odločitvah, saj se želijo prepričati, da se ne bodo zmotili ali naredili kaj narobe. To pa je v večini situacij, v katerih se znajdemo v vsakdanjem življenju, skorajda nemogoče, saj se je včasih treba zanašati tudi na lastne instinkte. In tega večina ekstremno pametnih ni sposobna oziroma nima poguma, da bi zaupala svojim občutkom.