Za vse z domišljijo

Mednarodna organizacija za dodeljevanje domen (ICANN), ki skrbi za krovno upravljanje svetovnega spleta, je namreč sredi leta 2011 po večletnih pogajanjih prižgala zeleno luč za praktično neomejene možnosti za nove vrhnje internetne domene oziroma končnice.

Sledilo je obdobje, v katerem so lahko zasebne ali organizacije podale vlogo za registracijo končnic, ki so lahko skoraj katerakoli beseda v kateremkoli jeziku oz. pisavi, vključno z arabsko, kitajsko in drugimi.

In v tem obdobju je bilo prijavljenih kar 1293 končnic z vsaj eno vlogo, ki bodo po opravljenih ustreznih postopkih na trg prihajale postopno v naslednjih okrog treh letih. Več bo znanega po konferenci ICANN, ki bo potekala od 7. do 11. aprila v Pekingu.

Po pojasnilih Uroša Čimžarja, prvega moža največjega slovenskega ponudnika registracije domen pa ne bodo vse tudi prosto dostopne ali zanimive za slovensko javnost. Več kot 100 končnic je denimo v pisavi, ki ni latinica, na primer kitajskih pismenkah, skoraj polovica pa jih predstavlja znamke, recimo .google. "Predvideva se, da bo med vsemi novimi končnicami, ki jih bo ICANN odobril, največ 600 takšnih, ki bodo prosto dostopne in tudi tržno zanimive," je povedal Čimžar.

Pri tem bodo najprej na voljo tiste, pri katerih je le po en prijavitelj, predvidoma že v nekaj mesecih. Po besedah Čižmarja gre tako že letos pričakovati prihod novih končnic, kot so .email, .business, .company, .computer, .wiki, .car, .london in .support.

Končnice, za katere se poteguje več potencialnih registrov, pa bodo verjetno na trg prišle šele čez kakšno leto ali več. Med končnicami, za katere je veliko zanimanja, so med drugim .app, .inc, .art, .blog, .shop, .book, .mail, .web, .music, .group, .news, .hotel, .store in tako naprej.

Največji delež vlog za nove končnice sicer sodi v kategorijo blagovnih znamk, med prijavljenimi so med drugim .google, .apple, .microsoft, .audi, .bauhaus. pri tem velja omeniti, da je bilo treba za vlogo za tovrstno končnico treba odšteti 185.000 dolarjev.

Ta sprememba pa kot omenjeno prinaša nov izziv za lastnike blagovnih znamk. Kot prvo nevarnost je Čimžar izpostavil tveganje, da se pojavijo domene z imenom blagovne znamke in končnico, kot je na primer .sucks. Druga nevarnost so prevare, ko neka tretja oseba z domeno, sestavljeno iz imena znamke nekega podjetja in neke nove končnice, poskuša zavesti stranke tega podjetja. Tretja nevarnost pa je že dlje časa poznano izsiljevanje, ko neko podjetje prvo registrira domeno z imenom neke znamke in novo končnico ter nato od imetnika znamke zahteva plačilo za prenos lastništva domene.

Vendar pa val novih končnic podjetjem in organizacijam prinaša tudi priložnosti, med drugim možnost registracije domene z generično končnico (trgovina.web), boljšo organiziranost spletne prisotnosti (.jobs, .contact) in spodbujanje asociacij pri potrošniku (.luxury, .fashion).

Čimžar zato poziva lastnike blagovnih znamk, naj s pravočasnim ukrepanjem preprečijo nevarnost zlorabe svojih blagovnih znamk. To lahko storijo z uveljavljanjem prednostne pravice pri registraciji novih domenskih končnic. Čimžar je sicer še pojasnil, da z novimi domenskimi končnicami poleg več izbire prihaja tudi nekaj novih pravil, ki bodo vplivala prav na vse lastnike domen.

V preteklosti so organizacije, ki so odgovorne za upravljanje s posamezno domensko končnico (registri), ob zagonu nove končnice določile posebno obdobje, v katerem so prošnje za registracijo domen lahko oddali le lastniki blagovnih znamk. Vsaka prošnja je morala vsebovati obsežno pisno dokumentacijo, ki je dokazovala lastništvo in uporabo blagovne znamke.

Ker bi komuniciranje s 600 posamičnimi registri predstavljalo za lastnike blagovnih znamk preveliko obremenitev, je ICANN pooblastil posebno organizacijo Trademark Clearinghouse, kateri se enkrat prijavi znamko, nato pa po odobritvi dobi prednostno pravico pri registraciji domen z novimi končnicami.

Zaradi pritiskov vlad oziroma želje po večji sledljivosti na internetu se bo vsaj za vse nove končnice uvedlo preverjanje identitete končnega kupca.

Spreminja se tudi praksa glede enake cene za vse domene, ne glede na ime. Uvaja se namreč praksa, da bodo registri za splošna imena lahko računali več. Zanimive domene, kot je music.web, bodo tako verjetno dostopne le preko dražbe.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!