Ekvadorske oblasti trdijo, da je država kmalu po aretaciji 47-letnega Avstralca utrpela 40 milijonov kibernetskih napadov. Kot trdi namestnik ministra za informacijsko-komunikacijske tehnologije, Patricio Real, so se napadi na njihove spletne strani pričeli kmalu po 11. aprilu. Med drugim so hekerji napadli tudi predsednikovo spletno stran, spletne strani državnih institucij in ministrstev, prizanesli pa niso niti centralni banki.
Napadi so deževali iz vseh konec sveta, pretežno pa iz ZDA, Velike Britanije, Avstrije, Brazilije, Francije, Nemčije, Romunije, Nizozemske in tudi samega Ekvadorja. Zaenkrat ni nobenih znakov o kraji ali brisanju podatkov. Šlo je za t. i. volumetrične napade s katerimi napadalci v celoti zapolnijo pasovno širino, ki jo imajo uporabniki rezervirano za dostop do interneta in posledično ne morejo dostopati do strani.
Ekvador je bil v času predsednika Rafaela Corree velik zaveznik Assangea, odnosi z državo pa so se povsem ohladili pod vladavino predsednika Lenina Morena. Ta je Avstralca nazadnje obtožil, da je veleposlaništvo v Londonu uporabljal kot središče za vohunjenje in da je večkrat kršil pogoje azila. Ko je le-tega Ekvador preklical, se je končalo Assangeovo sedemletno bivanje na veleposlaništvu, kamor se je zatekel zaradi obtožb spolnega napada na Švedskem in odločitve britanskega vrhovnega sodišča, da ga morajo izročiti tej skandinavski državi. Ko so ga leta 2012 proti varščini izpustili na prostost, mu je Ekvador ponudil politični azil in od takrat je bil omejen na gibanje v ambasadi, kjer si je med drugim čas krajšal tudi s skejtanjem.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV