Musk je poskušal biti prijazen, zdaj pa je čas za vojno

Potem ko je konec leta 2022 Twitter prevzel Elon Musk, se je pojavilo vprašanje, kako upravljati podjetje in kakšne spremembe bo prinesel novi lastnik. Medtem ko je bil Muskov načrt s Twitterjem med drugim usmerjen v svobodo govora in odpravo cenzure, so nekateri uporabniki, organizacije in podjetja menili, da bi se to lahko odrazilo tudi v dovoljevanju nekaterih škodljivih in nevarnih vsebin ter sovražnega govora na platformi.

Zaradi tega so se nekatera podjetja začasno odpovedala oglaševanju na Twitterju, saj niso želela, da bi se njihovi oglasi pojavljali ob tovrstnih negativnih vsebinah. Vse to je vplivalo tudi na prihodke tega omrežja (prihodki od oglaševanja so se med letom zmanjšali za več kot polovico) in čeprav je Musk napovedal, da želi diverzificirati zaslužek Twitterja, torej sedanje platforme X, je jasno, da je bil odhod oglaševalcev zanj in za podjetje velik udarec.

Da bi poskušal umiriti situacijo, je Musk na koncu odstopil z mesta izvršnega direktorja omrežja in predal vajeti Lindi Yaccarino, ki je skušala pridobiti nazaj nekaj oglaševalcev in prihodkov od oglasov.

Razočaran nad situacijo z oglaševalci, se je zdaj odločil za novo potezo, s katero bo kaznoval tiste, ki so ob njegovem prevzemu Twitterja spustili sidro in potegnili svoj denar iz podjetja. Ta teden je vložil tožbo proti skupini velikih podjetij, ki med drugim vključuje Unilever, Mars, CVS Company in Orsted, na udaru njegove pravne ekipe pa se je znašla tudi Svetovna zveza oglaševalcev (WFA). Glede na tožbo sta se nezakonito dogovarjala za bojkot Twitterja, kar je podjetju povzročilo milijarde dolarjev finančnih izgub. Musk zdaj zahteva odškodnino (nedoločen znesek), pa tudi prepoved prihodnjih poskusov zarote, povezanih z oglaševanjem v omrežju.

"Dve leti smo se trudili biti dobri in dobili le prazne besede. Zdaj je čas za vojno," je po vložitvi tožbe na svojem profilu družbenega omrežja X zapisal Musk, medtem ko je Yaccarino komentirala, da nobena majhna skupina ljudi ne bi smela monopolizirati tega, kar se zaračuna.

Tožba trdi, da sta podjetji nepošteno umaknili svoje oglase z upoštevanjem varnostnih standardov, ki jih je določila Globalna zveza za odgovorne medije, ki je del WFA. Po teh standardih, s katerimi se Musk seveda ne strinja, tožba trdi, da so oglaševalci ravnali proti svojim ekonomskim interesom v zaroti proti družbenemu omrežju, ki je kršilo ameriško protimonopolno in konkurenčno zakonodajo.

Po mnenju strokovnjakov, s katerimi so se pogovarjali novinarji BBC, je težko verjeti, da bo tožba imela pozitiven izid. Politično motiviran bojkot namreč po splošnih pravilih nima nobene zveze s kršenjem protimonopolnih zakonov in se razume kot svoboda govora, ki jo zagotavlja prvi amandma. Toda tudi, če bo tožba na koncu uspešna, platforma X ne bo mogla prisiliti podjetij, da kupijo njihov oglasni prostor.

Vir: zimo.dnevnik.hr