Druga svetovna vojna se je pred 80 leti končala tudi za Slovence

Prva polovica maja pred 80 leti je tudi za Slovenijo pomenila konec druge svetovne vojne. Maribor je bil osvobojen 8. maja 1945, dan pozneje še Ljubljana. S tem se je zaključilo eno najtemnejših obdobij v zgodovini Evrope in slovenskega naroda, obenem pa začelo novo poglavje z velikimi družbenimi in političnimi spremembami, ki so trajale vse do osamosvojitve leta 1991.

Začetek vojne in okupacija slovenskega ozemlja

Ob začetku druge svetovne vojne je bila Slovenija del Kraljevine Jugoslavije. Nemčija je Jugoslavijo napadla 6. aprila 1941 brez vojne napovedi. Že prvi dan so nemške enote vdrle na slovensko ozemlje, sledila jim je italijanska vojska. Po treh dneh je kapitulirala tudi Kraljevina Jugoslavija.

Slovensko ozemlje so si razdelile tri okupatorske sile: Nemčija, Italija in Madžarska. Nemčani so zasedli Gorenjsko, Štajersko in del Prekmurja, Italijani Notranjsko, Ljubljano in večino Dolenjske, Madžarska pa preostanek Prekmurja.

Ustanovitev Osvobodilne fronte in začetek oboroženega odpora

Zaradi splošnega nasprotovanja okupaciji so se 26. aprila 1941 v hiši pisatelja Josipa Vidmarja v Ljubljani sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS), krščanskih socialistov, društva Sokol in kulturniki ter ustanovili Protiimperialistično fronto, ki se je po napadu na Sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF). Kot datum ustanovitve OF je kasneje veljal 27. april, zaradi napačne interpretacije zgodovinskih virov.

KPS je 1. marca 1943 s t. i. Dolomitsko izjavo prevzela vodilno vlogo v odporu. Poleti 1941 so bile ustanovljene prve partizanske enote, s čimer se je začel oborožen Narodnoosvobodilni boj (NOB). Do leta 1944 je partizanska vojska štela že okoli 38.000 borcev.

Sodelovanje z okupatorjem in razkol med Slovenci

Vzporedno z uporom so se oblikovale tudi skupine, ki so sodelovale z okupatorjem. Najbolj znani med njimi so bili domobranci, belogardisti in vaške straže. Glavni razlogi za sodelovanje z okupatorji so bili ideološko nasprotovanje komunizmu, strah pred komunistično revolucijo ter partizansko nasilje nad civilisti.

Ključni preobrat: kapitulacija Italije in okrepitev odpora

Kapitulacija Italije 8. septembra 1943 je pomenila pomemben preobrat. Slovensko ozemlje pod italijansko okupacijo je prešlo pod nemški nadzor, hkrati pa se je v partizanske vrste pridružilo veliko novih borcev. Partizani so vzpostavili osvobojeno ozemlje na Dolenjskem in Notranjskem, kar je sprožilo največjo ofenzivo proti slovenskim partizanom oktobra 1943.

Konec vojne in posledice

Zadnji boji druge svetovne vojne v Evropi so se odvili na slovenskih tleh – 15. maja 1945 na Poljani pri Prevaljah. Ljubljana je bila osvobojena 9. maja, dan prej Maribor. V Topolšici so 9. maja podpisali eno izmed štirih delnih vdaj nemške vojske – kapitulacijo sil Jugovzhodne Evrope, ki jo je podpisal nemški general Aleksander Löhr.

Po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino je med vojno umrlo okoli 100.000 ljudi, desetina prebivalstva je bila izgnana, uničenih je bilo približno 10 % stavb. Vojna je bila najhujša v Ljubljanski pokrajini, kjer so bile številne žrtve tudi na protipartizanski strani.

Povojni poboji in politične spremembe

Neposredno po vojni so partizanske sile brez sodnega procesa usmrtile številne domnevne sodelavce okupatorja in politične nasprotnike. O teh dogodkih se je začelo javno govoriti šele po letu 1991. Do danes je evidentiranih okoli 600 množičnih grobišč, od tega jih je bilo do aprila letos raziskanih 224, urejenih pa 173.

Nova oblast je razlastila nemško govorečo manjšino (predvsem Kočevarje) in s podržavljenjem premoženja začela uvajati plansko gospodarstvo. Slovenija je postala del Socialistične federativne republike Jugoslavije in začela novo obdobje pod vodstvom Narodne vlade Borisa Kidriča.