Kdo lastni neuspeh večkrat pripisuje pomanjkanju nadarjenosti?

V raziskavi, ki so jo v sredo objavili v reviji Science Advances, je sodelovalo 500.000 dijakov z vsega sveta, to pa je omogočilo primerjavo med posameznimi državami. V raziskavi so uporabili podatke iz programa mednarodne primerjave dosežkov učencev (Pisa) za leto 2018, ki jo izvajajo vsaka tri leta. S Piso preverjajo znanje in veščine 15-letnikov pri matematiki, branju in naravoslovju.

Leta 2018 so se dijaki opredelili tudi do trditve "Ko mi ne uspe, se bojim, da nisem dovolj nadarjen". V 71 od 72 držav, tudi tam, kjer je bila uspešnost enaka, so bila dekleta v primerjavi s fanti bolj nagnjena k temu, da so svoje neuspehe pripisala pomanjkanju nadarjenosti. Edina izjema je bila Savdska Arabija.

V nasprotju s pričakovanju so bile razlike najizrazitejše v bogatih državah. V bogatih državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je 61 odstotkov deklet izjavilo, da se z zgoraj omenjeno trditvijo strinjajo. Pri fantih je bilo takšnih 47 odstotkov. Razlika je tako znašala 14 odstotkov. V državah, ki niso članice OECD, je bila razlika še vedno prisotna, a manjša, in sicer je znašala osem odstotkov. Razlike so bile večje tudi med uspešnejšimi dijaki in tistimi s povprečnim uspehom.

Razlike med dekleti in fanti so sicer zaznali že v preteklosti, na primer glede samozavesti in dejstva, da fantje pogosteje študirajo naravoslovje in matematiko.

Nimamo ustrezne razlage za ta paradoks, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal soavtor študije Thomas Breda iz francoskega Centra za znanstvene raziskave in ekonomske fakultete v Parizu. Ob tem Breda dodaja, da spolne norme z razvojem držav očitno ne izginjajo, ampak se preoblikujejo.

Ena od hipotez je, da države z več svobode posameznikom dovoljujejo tudi več prostora, da zapadejo v stare stereotipe. Prav tako se te države zelo osredotočajo na uspeh posameznika, s tem pa tudi pripisujejo večjo težo nadarjenosti. Na drugi strani je v družbah, v katerih nadarjenost ne igra velike vloge, manj prostora za te stereotipe.

Raziskovalci so tudi ugotovili, da obstaja močna povezava med idejo o manjši nadarjenosti in tremi drugimi kazalniki, ki so jih preučevali v okviru Pise.

Dekleta, ki menijo, da so manj nadarjena v primerjavi s fanti, so tudi manj samozavestna, manj uživajo v tekmovalnosti in so manj pripravljena delati v poklicih, v katerih prevladujejo moški, kot sta informacijska in komunikacijska tehnologija. Te tri kazalnike tudi pogosto enačijo s steklenim stropom, ki ženskam preprečuje dostop do najvišjih položajev.

Rezultati sedanje raziskave hkrati "namigujejo, da je malo verjetno, da bo t. i. stekleni strop izginil, ko se bodo države razvile ali postale bolj enakopravne glede na spol," navajajo avtorji. Breda sicer predlaga rešitev, in sicer odmik od razmišljanja o prirojeni nadarjenosti.

"Učimo se iz poskusov in napak in s tem pride tudi uspeh. Če odmislimo koncept naravnega talenta, bomo odmislili tudi idejo, da imajo dekleta manj naravnega talenta kot fantje," je še dejal.