Če pride do tretje svetovne vojne, se bo najbolje zateči v ...

Od konca zadnje svetovne vojne je minilo že več kot 70 let, a nas posnetki, pripovedi in fotografije še danes opominjajo na posledice, ki jih s seboj prinese tovrstni globalni konflikt: na milijone žrtev, kolaps svetovnega gospodarstva, padec pod težo bremena orožja. Politični in vojaški analitiki že dalj časa opozarjajo, da je izbruh tretje svetovne vojne samo še vprašanje časa in da že dolgo ni več dileme, ali bo do nje prišlo, temveč, kdaj bo do nje prišlo. To naj bi dokazovalo okrepljeno oboroževanje, merjenje moči v zalogah jedrskega orožja, povečevanje napetosti med državami in naraščajoči terorizem, pa tudi popularizacija ekstremističnih politik po vsem svetu.

A če pride do takšnega konflikta, ni vse izgubljeno; strokovnjaki namreč pravijo, da bodo v svetu tudi v takem primeru obstajale tako imenovane 'oaze miru'. Deset najbolj verjetnih je na enem mestu zbral YouTube spletni kanal Top Lists; gre za države, za katere naj bi strokovnjaki za varnostna vprašanja verjeli, da so najbolj varna zatočišča v primeru izbruha tretje svetovne vojne. Za katere države gre?

Tradicionalno nevtralna Švica

Z gorato pokrajino, dolgo zgodovino in tradicijo politične nevtralnosti, številnimi bunkerji in močno oboroženo vojsko naj bi se Švica v pretekli krvavi zgodovini Evrope že izkazala za varno zatočišče. Čeprav morda z neposredno bližino Nemčije, Francije in Italije v primeru jedrskega napada morda ni najbolj optimalna lokacija za iskanje zatočišča, pa naj bi njeni gorati predeli ljudem vendarle nudili zaščito, ki bi jo potrebovali v primeru uresničitve tovrstnega scenarija.

Dovolj izolirane, da jih vsi pustijo pri miru

Tuvalu, Nova Zelandija, Islandija in Butan – vse štiri države sodijo v kategorijo držav, ki so varne pred vojno. Pa ne zaradi tega, ker bi se bile sposobne ustrezno braniti pred morebitnimi napadalci, temveč predvsem zaradi svoje izoliranosti in pomanjkanja kakršnega koli strateškega in/ali gospodarskega interesa. Izmed teh štirih držav imata samo Nova Zelandija in Butan organizirano vojsko, ki šteje okrog 9 oziroma 6 tisoč aktivnih vojakov. Čeprav je Nova Zelandija razvita država, ni v konfliktu z nobeno drugo državo sveta. Na globalnem indeksu miru tako pričakovano zaseda visoko četrto mesto. Njena prednost so tudi čiste vode in rodovitna zemlja, kar ji v primeru katastrofe (vsaj začasno) omogoča zadostno mero samooskrbe.

Čile varuje narava

Čile velja za najnaprednejšo državo v vsej Latinski Ameriki in ga, prav tako kot Švico, varujeta skoraj nepremagljivi pregradi – Andi na zahodu ter Pacifiški ocean na vzhodu. Poleg tega ima južna zemeljska polobla že nasploh bolj kakovosten zrak (manj je mest, manj populacije ter industrije, zračne mase med severom in jugom pa običajno ostajajo ločene) ter veliko manj potencialnih tarč za jedrske napade.

Danska ima svojega aduta

Danska bo v primeru, če pride do kakršnih koli konflitkov v Evropi, verjetno ranljiva predvsem na račun svojega sodelovanja v zvezi Nato ter zaradi bližine drugih velikih držav, ki se rade šopirijo na globalnem političnem parketu. A ta država ima vendarle vsaj en ključni adut v svojem rokavu – in to je Grenlandija. Ta del države je dovolj oddaljen in izoliran, da bo po vsej verjetnosti ostal na varnem, podobno kot Islandija. Poleg tega je ta košček zemlje precej gorat in politično nevtralen. Ker gre za dansko samoupravno ozemlje, je verjeti, da bo v primeru izbruha vojne na evropskih tleh, tam zatočišče poiskalo veliko beguncev iz matične države.

Malte ni težko ignorirati

Ta gozdnati sredozemski otok se je že v preteklosti uspešno zoperstavljal številnim poskusom osvajanja – od križarjev do napadov različnih imperijev. Vsak potencialni napadalec bi torej dobro razmislil, preden bi se odločil za tako drago in na koncu neuspešno invazijo, relativno majhna velikost te otoške države pa tudi ne bi upravičila brezglave uporabe jedrske bombe. Tako obstaja velika verjetnost, da bodo vojaške sile v primeru vojne Malto enostavno ignorirale.

Irska se ne vojskuje

Irska je uspešna in razvita država, najpomembnejše pa je dejstvo, da ni v nobeni vojaški zvezi z nobeno silo, ki bi lahko sodelovala v potencialni tretji svetovni vojni. Irska si prizadeva za politično neodvisnost, ni članica zveze Nato in ima dolgo zgodovino vojaške nevtralnosti. V skladu z domačo zakonodajo ima v oboroženih spopadih pravico posredovati samo, če to odobrijo Združeni narodi. Verjetnost vojskovanja na njihovih tleh je torej precej nizka.

Fidži je daleč stran od vsega

Fidži se nahaja globoko v Pacifiku in oddaljenost med njim in najbližjim celinskim delom sveta je ogromna. Tako izoliran je ta arhipelag, ki šteje okrog 522 otočkov in 322 otokov, od katerih je stalno naseljenih zgolj 106, tako rekoč povsem varen pred potencialnimi invazijami. Poleg tega na Fidžiju živi vsega dobrih 900 tisoč ljudi, torej se ga velikim silam niti ne izplača napasti, tudi njihova vlada pa se že od nekdaj zavzema za politično in vojaško nevtralnost.