'Če boš poskušala pobegniti ...'

Trgovanje z ljudmi je eden izmed najhujših zločinov proti človeku. Na Balkanu naj bi s telesi žensk v največjem obsegu trgoval Dilaver Bojko, ki so ga avgusta 2017 ubili pred njegovim lokalom Akva blu v Strugi na Ohridskem jezeru v Makedoniji. Ali je razlog za uboj kakšen spodleteli poskus prodaje ali morebiti maščevanje katere izmed žrtev, ni znano, vsekakor pa to ne bi bilo nič nenavadnega. Sploh potem, ko preberemo šokantne zgodbe žrtev, katerih tragične usode so zapisane v policijskih zapisnikih. Nekaj tistih, ki jim je uspelo pobegniti na Hrvaško, je namreč svoje zgodbe zaupalo tamkajšnjemu nacionalnemu preiskovalnemu uradu za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (PNUSKOK). Njihove pretresljive zgodbe govorijo o tem, kaj so z njimi počeli Bojko in njegova ekipa.

Mama jo je zapusila, babica izkoriščala

Mama 11-letne Ane iz Bosne in Hercegovine je bila prostitutka. Ni vedela, kdo je Anin oče, otroka si ni želela, zapustila jo je kmalu po rojstvu. Skrb za majhno deklico je takrat prevzela babica. Pravzaprav ni kaj preveč skrbela za njo. Zanemarjala jo je in ji dajala samo toliko hrane, da je deklica preživela. A babica je bila kljub vsemu edino živo bitje, ki ga je Ana imela na tem svetu, zato jo je imela ne glede na vse iskreno rada. Naučila se je živeti v revščini in z babico beračila po ulicah.

Sčasoma je Ana zrasla v prečudovito dekle z lepimi kodrastimi lasmi in babica je na njen račun začela služiti več. Ljudje so imeli radi Anin mili obraz in so jima dajali vedno več denarja. »Dekle je bilo povsem nepismeno, a izjemno inteligentno in prelepega videza,« znajo povedati preiskovalci, ki so babico in Ano lani ujeli med prosjačenjem. Ana je bila takrat videti, kot bi si oddahnila. Kot da je dojela, da je konec trpljenja. Ne zaradi beračenja temveč zaradi tega, kar so pozneje med preiskavo odkrili psihologi.

Posel, ki prinaša 12 milijard dolarjev letno

Zločincev v Bosni, ki so mučili mlado Ano, policija še ni izsledila. Babica namreč ni izdala, kdo so in kje jih je mogoče najti. Vrnila se je v Bosno brez svoje male deklice, kot se je lažno žalostila. Ani je Hrvaška odobrila azil iz humanitarnih razlogov. Sedaj je v varni skrbniški družini. Ne želi več zapustiti Hrvaške, rada bi za vedno ostala tam. Ima svojo odejico, posteljo in medvedka. Naučila se je brati in pisati, redno se prehranjuje, nihče je ne pretepa, posiljuje ali jo sili početi kaj, česar si ne želi.

»Trgovci z ljudmi zaslužijo več kot 12 milijard ameriških dolarjev letno,« se glasijo šokantni podatki v poročilih preiskovalcev. Ta denar dobijo samo s trgovanjem z ženskami in otroki in to z namenom spolnega izkoriščanja. Trgovina z ljudmi je ena izmed največjih mednarodnih težav zadnjih let, pravijo preiskovalci. Po vsem svetu, brez izjem. Trgovanje z ljudmi je eden najhujših zločinov našega časa. Prodani moški so najpogosteje žrtve prisilnega dela, ženske prostitucije, otroci pa beračenja in prodaje parom, ki ne morejo imeti otrok. Vsi pa so lahko tudi žrtve trgovanja s človeškimi organi, je zapisano v mednarodnih poročilih.

Od natakarice do prostitutke

24-letna Sanja je delala kot natakarica v lokalu. Znanec ji je odkrito ponudil delo v prostituciji. Obljubljal ji je dober zaslužek in svetlo prihodnost. Zagrabila je za vabo. Spakirala je kovčke, vzela potni list in odpotovala v Španijo. Tam jo je čakalo stanovanje in obljubljeni 'all inclusive': »Najprej je dobila nešteto udarcev, nato jo je zvodnik zaprl v majhno sobico, jo še enkrat hudo pretepel, ji vzel mobilni telefon ter potni list,« je zapisano v poročilu. »Če boš poskušala pobegniti, te bom zaklal, ubil te bom ... Ne veš, kdo sem in kakšne zveze imam pri policiji. Sedaj si moja last in delaš za mene,« ji je jasno dal vedeti zvodnik.

Sanja je jokala in trpela. In se prostituirala. Moški so jo ves čas posiljevali, ker jim je njen lastnik to dopuščal. V majhno sobico je pripeljal tudi pet moških naenkrat, ki so jo posiljevali in se izživljali nad njo. »Jaz častim,« naj bi jim govoril. Udarci so bili na dnevnem redu. Na dan je morala zadovoljiti in potešiti tudi po 50 strank. Lastnik je pobral ves zaslužek, med 2.500 in 3.000 evri na dan. Morala je pristati na seks brez kondoma, če bi si stranka to zaželela. Mnogi so želeli seksati z njo med menstruacijo. Niti takrat je niso spoštovali ...

Tarče so revne, zanemarjene deklice

13-letna Tamara se je rodila v Sofiji v Bolgariji. Starša sta se ločila, ko ji je bilo pet let. Po razhodu noben od staršev ni želel prevzeti skrbništva nad njo, zato je pristala v sirotišnici. Tam je ostala do svojega 13. leta, ko sta se oče in mačeha vendarle odločila, da prevzameta skrb za njo. Odpeljala sta jo v mesto Levski. Oče je z njo ravnal kot z nepotrebnim predmetom. Vsak dan jo je pretepal, včasih celo večkrat. Udarci so padali po glavi in telesu, roke ji je tlačil na vroč štedilnik. Enkrat jo je z nožem porezal po telesu. V tem peklu je Tamara živela štiri mesece. Nato jo je mačeha za 4.000 evrov prodala trem moškim ter ženski in deklica je dobila upanje na boljši jutri. Novi 'lastniki' so jo odpeljali na Hrvaško, v Osijek. Namestili so jo v družino, kamor so jo prodali za ženo 14-letnemu Mirku.

Tamara je sprejela zakon in življenje v novi družini. Upala je, da ji bo tu bolje kot pri očetu in mačehi. »Mirkova babica jo je začela 'pripravljati' na prvi spolni odnos. Upirala se je, zato jo je babica pošteno premlatila. A Tamara se ni dala, hrabro je zavračala kakršen koli spolni odnos. A ne za dolgo. Morala je seksati z Mirkom, pa tudi z ostalimi moškimi v družini. Pozneje so jo pretepali ne glede na to, ali je pristala na seks ali ne,« je zapisano v policijskem zapisniku. Dojela je, da se njeno upanje na življenje brez trpljenja ne bo uresničilo. Odločila se je pobegniti v Bolgarijo, a ne k očetu, temveč v sirotišnico, v kateri je preživela dobršen del otroštva. A Mirkova mama ni mogla sprejeti dejstva, da je njegova 'soproga' pobegnila. Njeno izginotje je prijavila policiji. Ti so jo našli in jo namestili v vzgojno ustanovo v Osijeku. Pristala je pod okriljem progama zaščite indentificiranih žrtev trgovine z ljudmi in ostala na Hrvaškem.

Zgodb, kot so Anina, Sanjina in Tamarina, je veliko. Mnogo preveč. Po vsem svetu. Mednarodne organizacije se trudijo omejiti trgovanje z belim blagom, a do sedaj žal neuspešno. S tem poslom je namreč kot z drogami: če ujamejo koga izmed glavnih, njegovo mesto v trenutku prevzame nekdo drug. Začaran krog, ki ga (vsaj zaenkrat) ni mogoče prekiniti, žrtev pa je iz leta v leto več.