Čisto vse podrobnosti sicer niso znane, a kot kaže je nekdo ukradel denarnico Slovenki z imenom Nadica, ko je ta bila v Beogradu. Kraja naj bi se zgodila na avtobusni postaji v Beogradu. Lopov je vzel denar, nato pa dokumente odvrgel v smeti, kjer jih je našel Raša Jovanović.
Brezdomec
Raša se preživlja s pobiranjem steklenic, železa, zamaškov in tako naprej. Raša je odnesel dokumente na slovensko ambasado v Beogradu s priloženim pismom, ki ga je nato objavil njen sorodnik Denis iz Beograda. Njuna pisma objavljamo v celoti.
Denis iz Beograda
“Za mnoge je ničvrednež, ko ga vidijo kako brska po smetnjakih, za mene pa je mestni vitez za katerega imam samo lepe besede. Mojo sorodnico so okradli v Beogradu, malo za tem pa smo prejeli pismo moškega, ki je našel njene dokumente. Prepričan sem, da med brezdomci živi še mnogo Jovanovićev in prilagam tole pismo za vse, ki vam je jezik hitrejši od možganov. Ko gledate v te ljudi, ali vidite pijanduro, ali gledate v viteza brez oklepa, brez belega konja, ampak v viteza s častnim srcem.”
Raša Jovanović
“Spoštovana madam Nadica
Nekoč sem govoril slovensko, a sem jezik že pozabil, zato vam pišem v Srbščini, ampak v latinici, da boste lažje brali. Predpostavljam, da govorite srbohrvaško, glede na ime pa sklepam, da morda celo izhajate iz vzhodnih krajev.
Moje ime je Jovanović Raša in sem vaša generacija, star 63 let, prihajam pa iz okolice Beograda. Vsake toliko časa pobiram prazne plastenke, folijo, aluminij in tako naprej iz smetnjakov. Tako se preživljam zadnja tri leta odkar sem izgubil službo. Podjetje je bankrotiralo dve leti pred mojo upokojitvijo in saj verjetno veste kako težko se v srbiji zaposlijo veterani.
Imam akademsko izobrazbo, ki pa mi nič ne koristi in tako se prestavljam od kontejnerja do kontejnerja in zbiram konzerve ter ostalo. V enem od njih sem našel dokumente gospe in takoj sem vedel, da je bila oropana. Dokumente sem dal v vrečko in preveril, če bom našel naslov, da vrnem dokumente lastniku.
Ko sem videl, da je lastnica tujka sem se še dodatno zavedel, da moram vrniti dokumente, saj vem kako težko je lahko osebi, ki ostane brez njih v tuji državi. Pred štirimi leti sem sam izgubil denarnico na avtobusu in vem kako neprijetno je. Najprej sem vam mislil dokumente poslati v Slovenijo, a sem nato pomislil, da boste morda še dlje časa v Srbiji in da je bolje, če jih dam na slovensko ambasado, ki vas bo lažje našla.
Zelo sem sentimentalen do Slovenije, saj sem pred 40 leti služil vojaški rok v Ljubljani. Pogosto so nas oficirji vozili na jug države na vojaške vaje, kjer smo videli prave medvede. Takrat sem se tudi naučil Slovensko zaradi deklet iz Ljubljane. Po služenju vojaškega roka sem še nekaj časa ostal v Sloveniji, da se v miru naužijem lepot Slovenije od Bleda do Maribora. Zato mi je še v večje veselje, da sem lahko džentelmen do slovenske dame, istočasno pa me je sram, da se je moj sorojak obnašal tako brezčastno in vas oropal.
Verjamem, da boste prejeli mojo pošiljko in sporočilo, da v prihodnosti bolj pazite na svojo denarnico. Želim vam, da lepo preživite dneve. Bil bi tudi zelo vesel, če mi sporočite, če ste dobili pošto.”
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV