Bomo v prihodnosti delali le en dan na teden?

Leta 2000 je šel še korak dlje Erik Rauch s tehnološkega inštituta Massachusetts (MIT), ki je dejal, da bi lahko delali celo še manj – delavec bi moral delati zgolj 11 ur na teden, da bi opravil toliko dela, kot v 40-urnem delovnem tednu leta 1950. Seveda tako malo ur v trenutnem sistemu ni mogoče, saj ne prinaša dovoljšnega prihodka za preživetje, pa tudi naša življenja se v veliki meri vrtijo okoli službe, medtem ko nezaposlenost prinaša negativne posledice na mentalno in telesno zdravje. Dejstvo je, da preveč dela škoduje, toda koliko bi morali v resnici delati, da bi dosegli vse prednosti daljšega delovnika?

Aktualni zakon o delovnih razmerjih pri nas določa, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Leta 2017 je skoraj 70 odstotkov Slovencev delalo več kot 40 ur na teden, od tega jih je devet odstotkov delalo več kot 50 ur. Vsak peti je imel več kot 170 nadur, kar pomeni, da je delal skupno 13 mesecev. Vse to je občutno preveč glede na raziskavo, objavljeno v reviji Social Science and Medicine. ''Vsi potrebujemo določeno dozo vitamina C, a če ga zaužijemo več, kot je potrebno, to ne prinaša nobenih dodatnih zdravstvenih koristi, če ga vzamemo preveč, pa ima lahko škodljive posledice,'' razlaga sociologinja Daiga Kamerade s salfordske univerze. Na določeni točki preobremenjenost vodi v izgorelost.

Strokovnjaki so v študiji, v katero so vključili 8.000 Britancev, ugotavljali, kako so spremembe v dolžini delovnika vplivale na mentalno zdravje in jih vprašali, kdaj se je stanje izboljšalo. Kot se je izkazalo, je za dobro počutje dovolj že osem ur dela na teden in ne dva do tri dni, kot so pričakovali raziskovalci. V času, ko zaradi tehnološkega napredka in umetne inteligence grozi izumrtje 9 do 47 odstotkom delovnih mest, je čas, da na novo pojmujemo delovno prihodnost in zagotovimo, da bomo kljub tehnološkemu napredku ljudje še imeli službo.

Ob tem je pomembno dodati, da je bila raziskava vezana na višino dohodka, saj je jasno, da samo z osmimi urami dela na teden ne moremo preživeti. Ljudje bi bili pripravljeni delati tako malo zgolj v primeru, da bi za osem ur dela prejeli enako plačilo kot za število ur, ki jih opravijo danes. Če bi želeli delati samo osem ur na teden, to terja spremembe v delovnikih, univerzalnem temeljnem dohodku, razporeditvi bogastva ipd., svarijo strokovnjaki. Da je krajši delovnik prihodnost, kažejo pozitivni rezultati uvajanja šesturnega delovnika na Švedskem, saj so se zaposleni počutili bolj zdrave. Je pa res, da ima to ceno, saj se zaposlenim na račun manj ur ni spremenila višina plače.