Bo znanstvena fantastika iz 80. let kmalu postala resničnost?

Se še spomnite ameriške televizijske serije Knight Rider oziroma Vitez za volanom? Naj vam osvežimo spomin. Milijarder Wilton Knight je pred smrtjo med opravljanjem službene dolžnosti rešil policijskega detektiva Michaela Arturja Longa. Wiltonovi zdravniki so s plastično operacijo popolnoma spremenili od strela iznakaženi Longov obraz in mu dali novo identiteto ter novo ime: Michael Knight. Michael je postal Wiltonov vodilni agent na terenu in se je s pomočjo super govorečega avtomobila, ustvarjenega na osnovi računalniške tehnologije in umetne inteligence, uspešno boril proti zlikovcem. In če se nam je v 80. letih avtomobil, ki vozi popolnoma sam, zdel prava znanstvena fantastika, bi lahko v naslednjih letih taki avtomobili čisto zares preplavili naše ulice.

Prijazno do okolja, manj do poklicnih šoferjev

V naslednjih letih bi se na ulicah lahko pojavili tako imenovani avtomatični taksiji, ki bi jih upravljal poseben tehnološko-navigacijski sistem. Brez šoferja, brez pogovora, brezosebno. Inovacija bi srednjeročno pomenila, da bi si morali tisoči taksistov poiskati drugo službo. No, bi pa ti avtomatični taksiji imeli tudi pozitivno stran: poganjali naj bi jih namreč obnovljivi viri energije, s tem pa naj bi v ozračje spuščali občutno manj toplogrednih plinov kot današnji avtomobili. Izpust toplogrednih plinov avtomobilov bi se lahko zmanjšal celo za 90 odstotkov, so v poročilu zapisali raziskovalci iz ameriškega laboratorija Lawrence Berkeley National Laboratory v strokovni reviji Nature Climate Change.

Zakaj pa naj bi bila ta vozila pravzaprav tako prijazna do okolja? Polovico izpustov CO2 bi prihranili, ker bi bili avtomatizirani avtomobili vedno prilagojeni številu oseb. »V ZDA se v večini avtomobilov naenkrat prevaža samo ena oseba,« poroča avtor raziskave Jeffrey Greenblatt. To so pogosto taksisti, ki med ulicami iščejo nove stranke, ali pa poslovneži, ki v luskuznih limuzinah (vse pogosteje so to prestižna terenska vozila ali enoprostorci) peljejo s sestanka na sestanek. Oboji večinoma sedijo v večjih vozilih, ki v ozračje spuščajo veliko emisij CO2. Drugi odločilen dejavnik, ki naj bi z avtomatizacijo prometa pripomogel k zmanjšanju emisij CO2, je izkoristek električne energije, ki naj bi poganjala te avtomobile. Glede na zapis strokovnjakov v poročilu naj bi leta 2030 namreč večino električne energije pridobivali iz obnovljivih virov energije.

Avtomatični avtomobili bi vozili tesno eden za drugim, tako da bi tisti zadaj imeli manj zračnega upora, s tem pa bi porabljali tudi manj elektrike. Umetna inteligenca naj bi poleg tega bolje navigirala kot ljudje in s tem varčevala z energijo, so zapisali raziskovalci. Navsezadnje naj bi avtomobili brez šoferja z energijo varčevali tudi pri zaviranju in pospeševanju. Če bi bilo leta 2030 samo 5 odstotkov vseh avtomobilov v ZDA na avtomatsko upravljanje, bi lahko samo v tej državi v letu dni privarčevali več kot 2 milijona ton CO2, sta v poročilu zapisala Greenblatt in njegov kolega Samveg Saxena.

Vsekakor avtorji raziskave priznavajo, da bodo avtomatski avtomobili še dolgo predragi za navadne Zemljane. Najprej bi lahko o njihovi uvedbi sicer razmišljali prav v podjetjih, ki ponujajo prevoze. Taksiji v ZDA namreč na leto prevozijo več kot 40 tisoč kilometrov – za ta podjetja bi se investicija torej splačala, saj bi se stroški za električni avtomobil na prevoženi kilometer znižali, poleg tega pa bi taksi službe prihranile tudi na račun voznikov, ki jih ne bi več potrebovale. A preden bi bili res lahko v velikem slogu vpeljani avtomobili z avtomatičnim upravljanjem, bi morali to področje tudi zakonsko urediti in uvesti nekaj tehničnih izboljšav: pilotnim projektom avtomatiziranih avtomobilov naj bi trenutno težave povzročale celo udrtine na cestišču in nepredvidljivo delo na cesti.