Nekdanji kapitan Coste Concordie je dopustoval na otoku Ischia v Italiji, kjer naj bi se do njega obnašali kot do zvezdnika. »Bil je v termalnih bazenih, na plaži, v gostilnah. Kamorkoli stopi, ga ljudje ustavljajo, se fotografirajo z njim, ne glede na to, ali je oblečen ali v kopalkah,« je za italijanske medije povedal vir, ki naj bi bil priča dogodkom. »Številni ga nazivajo kar z 'veliki kapitan Schettino' in na Facebooku objavljajo fotografije z njim, kot bi bil največji zvezdnik vseh časov,« so ogorčeni nekateri uporabniki Facebooka.
Schettino naj bi bil celo povabljen na nekaj zabav kot poseben gost, med tamkajšnjim prebivalstvom pa naj bi se celo tako dobro počutil, da naj bi razmišljal o tem, da bi se preselil tja. Odnos do Francesca Schettina je razburil mnoge Italijane, predvsem pa tega ne morejo razumeti svojci umrlih v hudi ladijski nesreči.
Predaval na fakulteti
Kapitan razvpite italijanske križarke Costa Concordia Francesco Schettino, ki je pred skoraj dvema letoma in pol doživela brodolom ob italijanskem otoku Giglio, je jezo v javnosti sprožil tudi, ko je na rimski univerzi predaval o najboljših praksah za reševanje v sili.
Schettina, imenovanega tudi "strahopetni kapitan", saj je domnevno zapustil ladjo še preden so bili vsi potniki na varnem, je k predavanju na seminar kriminologije povabil profesor na univerzi La Sapienza v Rimu. K predavanju je Schettina povabil kljub njegovemu sojenju za smrt 32 ljudi, ki so umrli v brodolomu.
Italijanska ministrica za izobraževanje Stefania Giannini je dejala, da je novica "neprijetna", medtem ko se je dekan univerze od dogodka distanciral, rekoč, da o tem ni bil obveščen, kar je ocenil za "neprimerno izbiro". "Poklicali so me, ker sem strokovnjak. Moral sem predavati o soočanju s paniko," je Schettino dejal za časnik La Nazione daily. Dodal je, da je na predavanju uporabil 3D model ladje Costa Concordia z namenom demonstrirati, kako se izvaja evakuacija. "Vem, kaj je treba storiti v tovrstnih situacijah," je dejal.
Schettino je sicer obtožen, da ni odredil pravočasne evakuacije, dokler se ni ladja že začela prevračati, kljub temu, da je vedel, da se potaplja zaradi trčenja ob skale. Po mnenju tožilstva je odlašanje z odločitvijo o evakuaciji botrovalo temu, da rešilnih čolnov z ene strani ladje ni bilo mogoče več splaviti, kar je panične ljudi pripravilo do skoka v ledeno mrzlo morje. Schettinu grozi do 20 let zapora zaradi uboja, brodoloma in zapustitve ladje.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV